Page 278 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 278
Uroš Škerl Kramberger, Od svetilnika
21. stoletja do Silicijeve doline5
Ljubljana — Po napovedi premierja Boruta Pahorja na seji
vladnega sveta za znanost in tehnologijo, da mora Slovenija še
letos poskrbeti za uvrstitev med države, ki bolj odločno vlaga-
jo v znanstvenoraziskovalno dejavnost, se je odprlo vprašanje,
ali bo napovedani rebalans proračuna to omogočal.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gre-
gor Golobič je ob tem dejal, da »bo pomembno v rebalansu
določiti prioritete, da se ne bi (proračunska) sredstva krčila
linearno«. Na MVZT so nam povedali, da se o konkretnih
strategijah za ohranjanje ali povečanje proračunskih sred-
stev, namenjenih znanstvenoraziskovalni sferi, še niso dogo-
varjali, saj se tudi pogovori o rebalansu še niso začeli. Iz do-
gajanja pa je mogoče sklepati, da si bo minister Golobič pri-
zadeval za povečanje teh sredstev. Tudi iz premierjevega ka-
bineta so sporočili, da odločitev o novem morebitnem reba-
lansu proračuna še ni bila sprejeta, vendar da »premier Pa-
hor poudarja, da sredstva za znanost bodo«.
Profesorica dr. Maja Bučar z ljubljanske fakultete za
družbene vede se je v intervjuju za Dnevnik, ki bo objavljen
v jutrišnjem Objektivu, strinjala z maksimo, da je v času kri-
ze treba vlagati prav v raziskave in razvoj. »Finska je to že
razumela, do neke mere tudi Irska,« pripoveduje Bučarje-
va. »Ravno ko so imeli težave, ko je bilo treba preusmeri-
ti gospodarstvo, so dali velik poudarek visokemu šolstvu in
znanosti. Vendar so sredstva zelo ciljno usmerili.« Osebno
mnenje profesorice Bučarjeve je, da povečevanje sredstev v
obstoječem sistemu ne bi vodilo nikamor. »Prepoznati je
treba konkretna področja, na katerih naj bi Slovenija ustva-
rila preboj.«
Ne glede na to, da »konkretnih področij« ne bo lah-
ko definirati (Pahor je denimo v razmislek ponudil podro-
5 Slovenija – petek, 16. 04. 2010.
21. stoletja do Silicijeve doline5
Ljubljana — Po napovedi premierja Boruta Pahorja na seji
vladnega sveta za znanost in tehnologijo, da mora Slovenija še
letos poskrbeti za uvrstitev med države, ki bolj odločno vlaga-
jo v znanstvenoraziskovalno dejavnost, se je odprlo vprašanje,
ali bo napovedani rebalans proračuna to omogočal.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gre-
gor Golobič je ob tem dejal, da »bo pomembno v rebalansu
določiti prioritete, da se ne bi (proračunska) sredstva krčila
linearno«. Na MVZT so nam povedali, da se o konkretnih
strategijah za ohranjanje ali povečanje proračunskih sred-
stev, namenjenih znanstvenoraziskovalni sferi, še niso dogo-
varjali, saj se tudi pogovori o rebalansu še niso začeli. Iz do-
gajanja pa je mogoče sklepati, da si bo minister Golobič pri-
zadeval za povečanje teh sredstev. Tudi iz premierjevega ka-
bineta so sporočili, da odločitev o novem morebitnem reba-
lansu proračuna še ni bila sprejeta, vendar da »premier Pa-
hor poudarja, da sredstva za znanost bodo«.
Profesorica dr. Maja Bučar z ljubljanske fakultete za
družbene vede se je v intervjuju za Dnevnik, ki bo objavljen
v jutrišnjem Objektivu, strinjala z maksimo, da je v času kri-
ze treba vlagati prav v raziskave in razvoj. »Finska je to že
razumela, do neke mere tudi Irska,« pripoveduje Bučarje-
va. »Ravno ko so imeli težave, ko je bilo treba preusmeri-
ti gospodarstvo, so dali velik poudarek visokemu šolstvu in
znanosti. Vendar so sredstva zelo ciljno usmerili.« Osebno
mnenje profesorice Bučarjeve je, da povečevanje sredstev v
obstoječem sistemu ne bi vodilo nikamor. »Prepoznati je
treba konkretna področja, na katerih naj bi Slovenija ustva-
rila preboj.«
Ne glede na to, da »konkretnih področij« ne bo lah-
ko definirati (Pahor je denimo v razmislek ponudil podro-
5 Slovenija – petek, 16. 04. 2010.
