Page 276 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 276
Silicijeva dolina lahko bila razvojna lokomotiva in zgled
za posnemanje. Samo slepi pa ne vidijo, da je bila ta vloga
že zdavnaj odigrana. Elektronska industrija v svetu zapa-
da v epizode hiperprodukcije že od 80. let. Silicijeva doli-
na že dolgo ni več glavno središče industrij, ki jih je spod-
budila. Res je tam največja gostota raziskovalcev na glavo v
ZDA, a tudi stopnja njihove brezposelnosti se giblje okrog
»normalne« ravni 10 odstotkov. Bankrotirana Kaliforni-
ja ni idealno okolje za »model prihodnosti«, saj v realnosti
nima nič manj težav z družbenim razvojem kakor Slovenija.
Najprej bi bilo treba načrtovalcem družbenega razvoja
Slovenije prepovedati zgledovanje po primerih, ki so razvoj-
no že »porabljeni« in so se itak zgodili v popolnoma dru-
gačnih zgodovinskih in družbenih razmerah od naših: v dr-
žavi svetovne hegemonije v času prosperitete, ne v obrobni
državici Evropske unije z okrnjeno ekonomsko in politič-
no suverenostjo v dolgoročni svetovni krizi prevelikih ka-
pacitet. V globalnem svetu je razvoj vseh sočasen in sovisen.
Samo v statistiki »manj razvite« dežele »lovijo« in »do-
hitevajo« razvite. Dejansko pa niso na svojem tiru in »za-
daj«, ampak so odvisne od zdajšnjih in prihodnjih razvoj-
nih odločitev močnejših gospodarskih in političnih dejav-
nikov. Razvojna strategija mora predvideti prihodnja raz-
merja sil in možnost preživetja v njih.
Bistveni za družbeni razvoj Slovenije sta zato analiza in
predvidevanje načinov, kako se globalni kapital odziva na
krizo in kako se razpletajo razmerja med kapitali in država-
mi. Kakšen je manevrski prostor slovenske družbe? Treba
se je zavedati - slovenska »politika« in »gospodarstvo« pa
se tega NE zavedata -, da slovenska družba, država Sloveni-
ja, slovensko gospodarstvo in »slovenski kapital« (kar koli
to je, saj lahko mafioso odpre firmo v Kopru kot »slovenski
kapital«, naložbe Slovenca, ki je privatizacijski denar odne-
sel na Ciper, pa so »tuje«) niso isto. Vsak ima različne in-
za posnemanje. Samo slepi pa ne vidijo, da je bila ta vloga
že zdavnaj odigrana. Elektronska industrija v svetu zapa-
da v epizode hiperprodukcije že od 80. let. Silicijeva doli-
na že dolgo ni več glavno središče industrij, ki jih je spod-
budila. Res je tam največja gostota raziskovalcev na glavo v
ZDA, a tudi stopnja njihove brezposelnosti se giblje okrog
»normalne« ravni 10 odstotkov. Bankrotirana Kaliforni-
ja ni idealno okolje za »model prihodnosti«, saj v realnosti
nima nič manj težav z družbenim razvojem kakor Slovenija.
Najprej bi bilo treba načrtovalcem družbenega razvoja
Slovenije prepovedati zgledovanje po primerih, ki so razvoj-
no že »porabljeni« in so se itak zgodili v popolnoma dru-
gačnih zgodovinskih in družbenih razmerah od naših: v dr-
žavi svetovne hegemonije v času prosperitete, ne v obrobni
državici Evropske unije z okrnjeno ekonomsko in politič-
no suverenostjo v dolgoročni svetovni krizi prevelikih ka-
pacitet. V globalnem svetu je razvoj vseh sočasen in sovisen.
Samo v statistiki »manj razvite« dežele »lovijo« in »do-
hitevajo« razvite. Dejansko pa niso na svojem tiru in »za-
daj«, ampak so odvisne od zdajšnjih in prihodnjih razvoj-
nih odločitev močnejših gospodarskih in političnih dejav-
nikov. Razvojna strategija mora predvideti prihodnja raz-
merja sil in možnost preživetja v njih.
Bistveni za družbeni razvoj Slovenije sta zato analiza in
predvidevanje načinov, kako se globalni kapital odziva na
krizo in kako se razpletajo razmerja med kapitali in država-
mi. Kakšen je manevrski prostor slovenske družbe? Treba
se je zavedati - slovenska »politika« in »gospodarstvo« pa
se tega NE zavedata -, da slovenska družba, država Sloveni-
ja, slovensko gospodarstvo in »slovenski kapital« (kar koli
to je, saj lahko mafioso odpre firmo v Kopru kot »slovenski
kapital«, naložbe Slovenca, ki je privatizacijski denar odne-
sel na Ciper, pa so »tuje«) niso isto. Vsak ima različne in-
