Page 125 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 125
salterju
mesto, čudovite stvari se v tebi oznanjajo. O, gospod
Zabaoth, kako ljuba so tvoja bivališča, moja duša hre-
peni in medli po Gospodovih dvorih. Eno prosim
Gospoda, rad bi do smrti prebival v Gospodovi hiši,
da bi občudoval lepa Gospodova bogoslužja in smel
obiskovati njegov tempelj. Blagor tistim, ki prebivajo
v tvoji hiši, hvalili te bodo na veke. Veselim se tega, kar
mi je bilo rečeno, da pojdemo v hišo Gospodovo itd.«
To kratko pripoved o najimenitnejših imenih in pri- Pravoverni
merjavah, o hvali, dostojanstvu ter duhovnem bogast- in pravi pri-
vu in spokojnosti krščanske Cerkve ne pripovedujem digarji so
zgolj zato, da bi nas s tem učil in opominjal, kako naj bili na svetu
Cerkev cenimo, temveč mnogo bolj zategadelj, da vedno
neutemeljene, neresnične očitke in obtožbe, s kateri- razglašeni
za krivo-
mi nas zahrbtno pa tudi javno obrekujejo in obtožujejo verce in
naši preganjalci, z resnico ovržem ter zagovarjam. Saj povzro-
čitelje vsega
vaša milost in gospostvo dobro vedo, kaj so o nas zla ter pre-
ganjani.
Kranjcih in Slovencih (ki zvesti augsburški veroizpo-
vedi svojo vero in vse službe božje opravljamo v skladu
z vsebino in naukom Svetega pisma, katekizma in treh
simbolov) naši zoprniki, dozdevno duhovniško krde-
lo, še posebej pa neuki kričavi menih v ljubljanski stol-
nici,84 povsod doma in na tujem razglasili, razkričali in
razpisali, da smo mi luteranci krivoverci, sovražniki 84. Frančiškan Jurij
Cerkve, odpadniki, od nje odrezani gnili udje, Bravšić, rojen Istran, ki ga
neposlušni hujskači, da smo uvedli novo goljufivo in je zaradi pritožb deželnih
škodljivo vero, od katere ni pričakovati nič dobrega. stanov, da v Ljubljani
Da je sedanji svet tako zloben in nezvest zaradi naše ni pravega, resnega
duhovnika, za stolnega
pridigarja v Ljubljani
imenoval nuncij Cornelio
Musso na cesarskem
dvoru.
125
mesto, čudovite stvari se v tebi oznanjajo. O, gospod
Zabaoth, kako ljuba so tvoja bivališča, moja duša hre-
peni in medli po Gospodovih dvorih. Eno prosim
Gospoda, rad bi do smrti prebival v Gospodovi hiši,
da bi občudoval lepa Gospodova bogoslužja in smel
obiskovati njegov tempelj. Blagor tistim, ki prebivajo
v tvoji hiši, hvalili te bodo na veke. Veselim se tega, kar
mi je bilo rečeno, da pojdemo v hišo Gospodovo itd.«
To kratko pripoved o najimenitnejših imenih in pri- Pravoverni
merjavah, o hvali, dostojanstvu ter duhovnem bogast- in pravi pri-
vu in spokojnosti krščanske Cerkve ne pripovedujem digarji so
zgolj zato, da bi nas s tem učil in opominjal, kako naj bili na svetu
Cerkev cenimo, temveč mnogo bolj zategadelj, da vedno
neutemeljene, neresnične očitke in obtožbe, s kateri- razglašeni
za krivo-
mi nas zahrbtno pa tudi javno obrekujejo in obtožujejo verce in
naši preganjalci, z resnico ovržem ter zagovarjam. Saj povzro-
čitelje vsega
vaša milost in gospostvo dobro vedo, kaj so o nas zla ter pre-
ganjani.
Kranjcih in Slovencih (ki zvesti augsburški veroizpo-
vedi svojo vero in vse službe božje opravljamo v skladu
z vsebino in naukom Svetega pisma, katekizma in treh
simbolov) naši zoprniki, dozdevno duhovniško krde-
lo, še posebej pa neuki kričavi menih v ljubljanski stol-
nici,84 povsod doma in na tujem razglasili, razkričali in
razpisali, da smo mi luteranci krivoverci, sovražniki 84. Frančiškan Jurij
Cerkve, odpadniki, od nje odrezani gnili udje, Bravšić, rojen Istran, ki ga
neposlušni hujskači, da smo uvedli novo goljufivo in je zaradi pritožb deželnih
škodljivo vero, od katere ni pričakovati nič dobrega. stanov, da v Ljubljani
Da je sedanji svet tako zloben in nezvest zaradi naše ni pravega, resnega
duhovnika, za stolnega
pridigarja v Ljubljani
imenoval nuncij Cornelio
Musso na cesarskem
dvoru.
125
