Page 224 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 224
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
Skozi Articule seva tak Trubarjev pogled na prekrščevalce, ki je po obja-
vi te pomembne dogmatične knjige postal tudi uradno stališče reformi-
rane cerkve na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem zastran tega vpra-
šanja.
V Articulih se nahaja devet mest, kjer se Trubar ukvarja neposred-
no z vprašanji prekrščevalske verske doktrine in verske oz. delovanjske
prakse. Prvo omembo je najti v 5. artikulu, ki je posvečen pomenu pridi-
ge za odnos slehernika z Bogom. In sicer sodbo, ki jo Trubar izreče tako
zastran schwenckfeldijancev kot prekrščevalcev. Zapiše:
»Mi ferda[m]nuiomo tudi te zmotne ludi inu duhe, kir govore, ta S. Duh bo
tim ludem dan inu ie močan prez poslušane oli brane te Božye bessede, prez
pridige tiga evangelia inu prez zacramentov. Kir ne gredo h pridigom inu se
ne obhaieio, ne kersčuio, temuč isčeio inu čakaio izvuna te bessede Božye
inu prez evangelia na drugu noterne resvečene inu na drugi vuk inu te ludi
odpelavaio od te bessede Božye na suie lastne, norre inu zepelavne misli, ko-
ker nakadai /so/ bili ty manihei, entuziasti inu per našim času so ta Tomaž
Miincar, ty bidertauffarii inu te malykovske curbe inu lotrice, kir pravio, de
se nim Divica Marya oli kaki drugi svetniki perkazuio, ž nimi govore inu
vele zdai na tei, zdai na drugi gorri nim cerqve zydati, mašovati, k nim s cry-
ži hoditi inu nim offrovati.«168
Verske poglede prekrščevalcev Trubar zavrača tudi v 8. artikulu, ki
je determinacija odgovora, kaj je krščanska cerkev. Trubar:
»/I/e risnica, de ta prava kersčanska cerkov ie le le-tu zbrane, le le-ta druž-
ba inu gmaina tih pravih, dobrih, brumnih, svetih, vernih kersčenikov.«169
O anabaptistih je moč prebrati naslednje:
»Obtu zamečuiemo inu krivu damo tim donatistom inu bidertaufferiem
inu vsem tim, kir hote tukai na tim sveitu en tako cerkov inu gmaino tih
kersčenikov imeiti, v kateri bi obeniga grešnika ne bilu, temuč zgul angeli
inu svetniki. Inu kir pravio, de te pridige, ta kerst, tu obhaylu, kir ty hudi farii
daio, ništer nei vrednu inu ništer ne vela.«170
Omenjeni člen veroizpovedi cerkve slovenskega jezika je ključnega
pomena, ker razkriva eno poglavitnih zadreg, ki je onemogočala, da bi
filipistična protestantska cerkev akceptirala legalnost družbenega obsto-
ja morda celo anabaptistov, predvsem pa schwenckfeldijancev, ki so zras-
in reformacija, v: Vera in hotenja, Študije o Primožu Trubarju in njegovem času, ur. Sašo Jerše, Ljubljana
2009, 124–132, zlasti 128, 129.
168 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 72, 73.
169 N. d., 77, 78.
170 N. d., 78.
Skozi Articule seva tak Trubarjev pogled na prekrščevalce, ki je po obja-
vi te pomembne dogmatične knjige postal tudi uradno stališče reformi-
rane cerkve na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem zastran tega vpra-
šanja.
V Articulih se nahaja devet mest, kjer se Trubar ukvarja neposred-
no z vprašanji prekrščevalske verske doktrine in verske oz. delovanjske
prakse. Prvo omembo je najti v 5. artikulu, ki je posvečen pomenu pridi-
ge za odnos slehernika z Bogom. In sicer sodbo, ki jo Trubar izreče tako
zastran schwenckfeldijancev kot prekrščevalcev. Zapiše:
»Mi ferda[m]nuiomo tudi te zmotne ludi inu duhe, kir govore, ta S. Duh bo
tim ludem dan inu ie močan prez poslušane oli brane te Božye bessede, prez
pridige tiga evangelia inu prez zacramentov. Kir ne gredo h pridigom inu se
ne obhaieio, ne kersčuio, temuč isčeio inu čakaio izvuna te bessede Božye
inu prez evangelia na drugu noterne resvečene inu na drugi vuk inu te ludi
odpelavaio od te bessede Božye na suie lastne, norre inu zepelavne misli, ko-
ker nakadai /so/ bili ty manihei, entuziasti inu per našim času so ta Tomaž
Miincar, ty bidertauffarii inu te malykovske curbe inu lotrice, kir pravio, de
se nim Divica Marya oli kaki drugi svetniki perkazuio, ž nimi govore inu
vele zdai na tei, zdai na drugi gorri nim cerqve zydati, mašovati, k nim s cry-
ži hoditi inu nim offrovati.«168
Verske poglede prekrščevalcev Trubar zavrača tudi v 8. artikulu, ki
je determinacija odgovora, kaj je krščanska cerkev. Trubar:
»/I/e risnica, de ta prava kersčanska cerkov ie le le-tu zbrane, le le-ta druž-
ba inu gmaina tih pravih, dobrih, brumnih, svetih, vernih kersčenikov.«169
O anabaptistih je moč prebrati naslednje:
»Obtu zamečuiemo inu krivu damo tim donatistom inu bidertaufferiem
inu vsem tim, kir hote tukai na tim sveitu en tako cerkov inu gmaino tih
kersčenikov imeiti, v kateri bi obeniga grešnika ne bilu, temuč zgul angeli
inu svetniki. Inu kir pravio, de te pridige, ta kerst, tu obhaylu, kir ty hudi farii
daio, ništer nei vrednu inu ništer ne vela.«170
Omenjeni člen veroizpovedi cerkve slovenskega jezika je ključnega
pomena, ker razkriva eno poglavitnih zadreg, ki je onemogočala, da bi
filipistična protestantska cerkev akceptirala legalnost družbenega obsto-
ja morda celo anabaptistov, predvsem pa schwenckfeldijancev, ki so zras-
in reformacija, v: Vera in hotenja, Študije o Primožu Trubarju in njegovem času, ur. Sašo Jerše, Ljubljana
2009, 124–132, zlasti 128, 129.
168 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 72, 73.
169 N. d., 77, 78.
170 N. d., 78.
