Page 223 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 223
en grad je naš Gospod
no kot schwenckfeldijancem največ pozor- ❙ 151, 152
nosti namenil v Articulih (1562) in Cerkov- Schwenckfeldijansko gibanje
ni ordningi (1564), brez omembe pa jih ni je pognalo iz protestantske ver-
pustil niti v svojem poslednjem delu, ki je ske reforme, toda zaradi izrazi-
bilo izdano skoraj desetletje po reformator- tih spiritualističnih značilnosti,
jevi smrti. V svojem prevodu Luthrove Hi- ki ga vežejo mdr. tudi na nem-
šne postile (1595) je namreč prekrščevalce ški misticizem in spiritualizem
prikazal kot razdiralce, zanikovalce vidne srednjega veka, ni bilo na isti
strukture države Božje, členjene v tri redo- valovni dolžini z uradno sank-
ve oz. stanove: cionirano in večinsko filipistič-
no redakcijo protestantstva.
»/P/ravio, de je krivu kaj lastniga imejti, fe-
rahtaio posvitno gosposcino, kakor en stan teh ne-
vernikov, zvernejo okuli inu razdyrajo vse try Božje
štiffte inu postave, zlasti ta cerkovni, posvitni inu hi-
šni regiment.«167
167 Primož Trubar, Hišna postila D. Martina Lutheria, ur. Mi-
hael Glavan, Ljubljana 1995, II, 178; digitalizirana podo-
ba izvirnika je dostopna na http://www.dlib.si/details/
U R N:NBN:SI:DOC-02U IU4RU/?quer y=%27key wo
rds%3dPrimo%C5%BE+Trubar%27&pageSize=100&f
type=knjige). Glej Tomislav Vignjević, Trije redovi sveta
no kot schwenckfeldijancem največ pozor- ❙ 151, 152
nosti namenil v Articulih (1562) in Cerkov- Schwenckfeldijansko gibanje
ni ordningi (1564), brez omembe pa jih ni je pognalo iz protestantske ver-
pustil niti v svojem poslednjem delu, ki je ske reforme, toda zaradi izrazi-
bilo izdano skoraj desetletje po reformator- tih spiritualističnih značilnosti,
jevi smrti. V svojem prevodu Luthrove Hi- ki ga vežejo mdr. tudi na nem-
šne postile (1595) je namreč prekrščevalce ški misticizem in spiritualizem
prikazal kot razdiralce, zanikovalce vidne srednjega veka, ni bilo na isti
strukture države Božje, členjene v tri redo- valovni dolžini z uradno sank-
ve oz. stanove: cionirano in večinsko filipistič-
no redakcijo protestantstva.
»/P/ravio, de je krivu kaj lastniga imejti, fe-
rahtaio posvitno gosposcino, kakor en stan teh ne-
vernikov, zvernejo okuli inu razdyrajo vse try Božje
štiffte inu postave, zlasti ta cerkovni, posvitni inu hi-
šni regiment.«167
167 Primož Trubar, Hišna postila D. Martina Lutheria, ur. Mi-
hael Glavan, Ljubljana 1995, II, 178; digitalizirana podo-
ba izvirnika je dostopna na http://www.dlib.si/details/
U R N:NBN:SI:DOC-02U IU4RU/?quer y=%27key wo
rds%3dPrimo%C5%BE+Trubar%27&pageSize=100&f
type=knjige). Glej Tomislav Vignjević, Trije redovi sveta
