Page 225 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 225
Trden grad je naš Gospod
li iz protestantske verske reforme. Odnos prekrščevalcev do posvetne
oblasti je bil drugačen, kot je bilo uradno stališče protestantske cerkve
augsburške veroizpovedi do tega vprašanja. Trubar v 16. artikulu zapiše:
»Od purgarskiga, gosposkiga inu deželskiga rovnane inu regimenta se per
nas vuči inu veruie. De sledna oblast inu gosposčina na tim sveitu, vsi postav-
leni regimenti, vse dobre naredbe, postave inu ordninge so od Buga stvar-
iene inu postavlene. Inu de en kersčenik more prez greha biti en gospud, en
cessar, en kral, en vyuda, en ryhtar. Inu de more po cessarievih inu drugih
dobrih, starih, pravih inu navadnih postavah inu pravdah soditi inu to prav-
do reči oli izreči. On more te hude štraifati s teim mečom, prave krege inu
voiske pelati, kupiti inu prodati inu kadar čast Božyo inu potreba tiga bli-
žniga inu to risnicho tyče inu gosposčina hoče imeiti, taku mogo tudi prez
greha perseči, lastnu imeiti, v zakon stopiti, vse poštene antverhe vučiti, de-
lati, kmetovati, delati, služiti &c. Obtu tim bidertaufferyem krivu daio, kir
pravio: En rihtar biti, tatie obesseti, prov persegovati, prov voiskovati, lastnu
imeiti, se braniti ie greh.«171
Vprašanje o mestu vernika in njegovega ravnanja v pozemski Božji
državi je bilo tako pomembno, da je Trubar zgoraj omenjeni verski prak-
si prekrščevalcev v Cerkovni ordningi namenil kar celo poglavje z naslo-
vom Od deželske oblasti inu gosposčine s podnaslovom: Aku ty bidertauf-
fery prov govore, kir pravio: Ta deželska oblast, gosposčina, te pravde inu
zmasne, pravične štraifinge so zgul greh inu de en pravi kersčenik ne more
deželske ryči rovnati, regirati, sodyti, te hude štraiffati na životu inu na
blagu?172
Seveda se Articuli niso ognili zavrnitve najbolj razvidnega vnanjega
bogoslužnega znaka prekrščevalcev – krsta odraslih in tozadevnega ne-
giranja krsta otrok kot zakramenta za sprejem Božje milosti (9. artikul;
v Cerkovni ordningi je Trubar v marginalijo zapisal: »Bidertaufferieva
maninga od kersta ie ena zmota.«).173 Trubar krst definira takole:
»Od tiga kersta se vuči inu veruie, de ie potreben h timu izveličanu koker
ena vunana, lepa Božya služba oli ceremonia, od samiga Cristusa postavle-
na. Inu de skuzi ta kerst se daie ta gnada Božya. Inu de ty otroci se imaio ker-
stiti inu de ty otroci, kir so skuzi ta kerst Bogu poročeni, so vzeti v to gnado
inu milost Božyo inu de rataio inu postano otroci Božii.«174
171 N. d., 87, 88.
172 N. d., 346.
173 N. d., 399.
174 N. d., 79.
li iz protestantske verske reforme. Odnos prekrščevalcev do posvetne
oblasti je bil drugačen, kot je bilo uradno stališče protestantske cerkve
augsburške veroizpovedi do tega vprašanja. Trubar v 16. artikulu zapiše:
»Od purgarskiga, gosposkiga inu deželskiga rovnane inu regimenta se per
nas vuči inu veruie. De sledna oblast inu gosposčina na tim sveitu, vsi postav-
leni regimenti, vse dobre naredbe, postave inu ordninge so od Buga stvar-
iene inu postavlene. Inu de en kersčenik more prez greha biti en gospud, en
cessar, en kral, en vyuda, en ryhtar. Inu de more po cessarievih inu drugih
dobrih, starih, pravih inu navadnih postavah inu pravdah soditi inu to prav-
do reči oli izreči. On more te hude štraifati s teim mečom, prave krege inu
voiske pelati, kupiti inu prodati inu kadar čast Božyo inu potreba tiga bli-
žniga inu to risnicho tyče inu gosposčina hoče imeiti, taku mogo tudi prez
greha perseči, lastnu imeiti, v zakon stopiti, vse poštene antverhe vučiti, de-
lati, kmetovati, delati, služiti &c. Obtu tim bidertaufferyem krivu daio, kir
pravio: En rihtar biti, tatie obesseti, prov persegovati, prov voiskovati, lastnu
imeiti, se braniti ie greh.«171
Vprašanje o mestu vernika in njegovega ravnanja v pozemski Božji
državi je bilo tako pomembno, da je Trubar zgoraj omenjeni verski prak-
si prekrščevalcev v Cerkovni ordningi namenil kar celo poglavje z naslo-
vom Od deželske oblasti inu gosposčine s podnaslovom: Aku ty bidertauf-
fery prov govore, kir pravio: Ta deželska oblast, gosposčina, te pravde inu
zmasne, pravične štraifinge so zgul greh inu de en pravi kersčenik ne more
deželske ryči rovnati, regirati, sodyti, te hude štraiffati na životu inu na
blagu?172
Seveda se Articuli niso ognili zavrnitve najbolj razvidnega vnanjega
bogoslužnega znaka prekrščevalcev – krsta odraslih in tozadevnega ne-
giranja krsta otrok kot zakramenta za sprejem Božje milosti (9. artikul;
v Cerkovni ordningi je Trubar v marginalijo zapisal: »Bidertaufferieva
maninga od kersta ie ena zmota.«).173 Trubar krst definira takole:
»Od tiga kersta se vuči inu veruie, de ie potreben h timu izveličanu koker
ena vunana, lepa Božya služba oli ceremonia, od samiga Cristusa postavle-
na. Inu de skuzi ta kerst se daie ta gnada Božya. Inu de ty otroci se imaio ker-
stiti inu de ty otroci, kir so skuzi ta kerst Bogu poročeni, so vzeti v to gnado
inu milost Božyo inu de rataio inu postano otroci Božii.«174
171 N. d., 87, 88.
172 N. d., 346.
173 N. d., 399.
174 N. d., 79.
