Page 227 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 227
Trden grad je naš Gospod
gosposčino zamečuio.«176 Udom cerkve slovenskega jezika pa je anabap-
tiste predstavil kot negativitetni delovanjski vzorec, in sicer z besedami,
ki jih dal natisniti že dve leti poprej v Articulih:
»Inu nemamo po deželah tekati, suie lastne opiniones, maninge zmislova-
ti, vse pridigarie inu s. zacramente tadlati, koker ty bidertauffery deio.«177
Toda čeprav Trubar za teologijo in versko prakso schwenckfeldijan-
cev in prekrščevalcev ni imel prav nobenega posluha – že tako ali tako
se je moral pretežni del svoje kariere protestantskega pastorja brani-
ti pred očitki te ali one prepravoverne protestantske struje, da z izjava-
mi vere v svojih spisih dela preveč po domače in da zato v njih le ni vse
prav(overno) in tako, kot bi moralo biti –, so uvrstitvi Reusnerjeve pes-
mi v slovenski kancional morda botrovali vsaj trije dejavniki, ki so bese-
dilo »nesprejemljivega« avtorja naredili za primerno: 1) šlo je za psalm-
sko pesem, ki s svojo vsebino teološko očitno ni bila sporna; 2) besedi-
lo je bilo s svojim sporočilom kaj primerno za rabo v razmerah na Kranj-
skem, Koroškem in Štajerskem ter – nenazadnje – 3) Reusnerjeva ver-
zifikacija je bila izdana v »pravovernem« kancionalu Geystliche Lieder
Valentina Babsta (1545), ki je slovenskim protestantom služil kot eden
najpomembnejših virov za prevajanje, prvi del omenjene pesmarice pa je
s predgovorom »aprobiral« sam Martin Luther.
Zadnji Trubarjev tisk, v katerem je dal naš reformator med ljudi svo-
ja pesemska besedila, je Ta pervi psalm ž nega triemi izlagami 1579.178
Knjižico so natisnili v tiskarni tübinškega mojstra Georga Gruppenba-
cha, vsebinsko pa gre za prevod, parafrazo in alegorično razlago Psalma
1. Trubar je alegorično »izlago« izkoristil za polemični obračun z ver-
skimi nasprotniki, saj je zaradi njunega nerednega življenja temeljito pri-
jel Matijo Mrcino in Polidorja de Montagnano, pa tudi meniškega stanu
ni pustil ob strani. V parafrazi, ki je tudi notirana in je contrafactum na
melodijo nemške predreformacijske pesmi Wer hie das Elend bauen will,
je namreč zapisal: »Dobru bode timu možu, kir ne sidi na rotavžu, na
stolu tih malikov inu ne hodi, ne stoij po poti tih menihov.«179 So pa npr.
menihe v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih 1584 zame-
176 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 346.
177 N. d., 302.
178 Knjižica na naslovnem listu ne nosi Trubarjevega imena, kot ga ima natisnjenega pretežni del ostalih
Trubarjevih pesmaric, toda o avtorstvu priča Trubarjeva prepesnitev Luthrove sedemkitične pesmi
Christe, der du bist Tag und Licht (Criste, kir si imenovan), ki je bila izdana že na koncu Treh duhovskih pe-
isni 1575, in celoten jezikovni duktus tiska.
179 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 491
gosposčino zamečuio.«176 Udom cerkve slovenskega jezika pa je anabap-
tiste predstavil kot negativitetni delovanjski vzorec, in sicer z besedami,
ki jih dal natisniti že dve leti poprej v Articulih:
»Inu nemamo po deželah tekati, suie lastne opiniones, maninge zmislova-
ti, vse pridigarie inu s. zacramente tadlati, koker ty bidertauffery deio.«177
Toda čeprav Trubar za teologijo in versko prakso schwenckfeldijan-
cev in prekrščevalcev ni imel prav nobenega posluha – že tako ali tako
se je moral pretežni del svoje kariere protestantskega pastorja brani-
ti pred očitki te ali one prepravoverne protestantske struje, da z izjava-
mi vere v svojih spisih dela preveč po domače in da zato v njih le ni vse
prav(overno) in tako, kot bi moralo biti –, so uvrstitvi Reusnerjeve pes-
mi v slovenski kancional morda botrovali vsaj trije dejavniki, ki so bese-
dilo »nesprejemljivega« avtorja naredili za primerno: 1) šlo je za psalm-
sko pesem, ki s svojo vsebino teološko očitno ni bila sporna; 2) besedi-
lo je bilo s svojim sporočilom kaj primerno za rabo v razmerah na Kranj-
skem, Koroškem in Štajerskem ter – nenazadnje – 3) Reusnerjeva ver-
zifikacija je bila izdana v »pravovernem« kancionalu Geystliche Lieder
Valentina Babsta (1545), ki je slovenskim protestantom služil kot eden
najpomembnejših virov za prevajanje, prvi del omenjene pesmarice pa je
s predgovorom »aprobiral« sam Martin Luther.
Zadnji Trubarjev tisk, v katerem je dal naš reformator med ljudi svo-
ja pesemska besedila, je Ta pervi psalm ž nega triemi izlagami 1579.178
Knjižico so natisnili v tiskarni tübinškega mojstra Georga Gruppenba-
cha, vsebinsko pa gre za prevod, parafrazo in alegorično razlago Psalma
1. Trubar je alegorično »izlago« izkoristil za polemični obračun z ver-
skimi nasprotniki, saj je zaradi njunega nerednega življenja temeljito pri-
jel Matijo Mrcino in Polidorja de Montagnano, pa tudi meniškega stanu
ni pustil ob strani. V parafrazi, ki je tudi notirana in je contrafactum na
melodijo nemške predreformacijske pesmi Wer hie das Elend bauen will,
je namreč zapisal: »Dobru bode timu možu, kir ne sidi na rotavžu, na
stolu tih malikov inu ne hodi, ne stoij po poti tih menihov.«179 So pa npr.
menihe v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih psalmih 1584 zame-
176 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 346.
177 N. d., 302.
178 Knjižica na naslovnem listu ne nosi Trubarjevega imena, kot ga ima natisnjenega pretežni del ostalih
Trubarjevih pesmaric, toda o avtorstvu priča Trubarjeva prepesnitev Luthrove sedemkitične pesmi
Christe, der du bist Tag und Licht (Criste, kir si imenovan), ki je bila izdana že na koncu Treh duhovskih pe-
isni 1575, in celoten jezikovni duktus tiska.
179 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 491
