Page 125 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 125
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
njega šribar, kir je poleg sedil, teiste gori zapisal, kateru, kadar je en časik stu-
ril, je potle djal: “V tem večnim izveličanju hočmo se vkup viditi” inu je le od
veselja tiga večniga lebna govuril.«177
Latinske in nemške predloge so bile za Trubarja, kot sam zapiše,
tudi glavno vodilo pri slovenjenju psalmov. In če je filološka znanost
na podlagi primerjav med hebrejskim izvirnikom, Vulgato, Luthrovim
prevodom in Trubarjevo poslovenitvijo ugotavljala, da »je Trubar do-
jel bistvo njegovega /psalterjevega/ sporočila in izvirni dinamizem je-
zikovnih procesov, vsebovanih v živi snovi psalmov,«178 tega najbrž ne
kaže pripisati predvsem ali celo samo reformatorjevemu poznavanju
hebrejskega jezika – o slednjem se je vsaj za prvih pet let dela na psalterju
(1555–1560) izrecno izrekel, da hebrejsko ne zna niti črke –, temveč ve-
liki splošni prevajalski kompetenci, izkušnjam, ki jih je ob dokončni pri-
pravi psalterja na tisk (1565) že imel, in spretni rabi biblične hermenev-
tike iz drugotnih virov, s čimer si je pomagal pri vsem svojem bibličnem
prevajanju. Trubar kot referenci pri pripravi psalterja v navedenem pi-
smu Bullingerju (Kempten, 1. februar 1559) omenja Rudolfa Gualther-
ja in Wolfganga Muscula, v pisanju vojvodi Krištofu Württemberškemu
pa posredno tudi Georga Maiorja.179
Rudolf Gualther (Walther, Gwalter; 1519–1586) je svoje intelektual-
no udejstvovanje začel, ko je kot tesarjev sin 1528. prišel v uk v samostan-
sko šolo v švicarskem Kappelu. Tamkajšni predstojnik Heinrich Bullinger
se je za Gualtherja, ki je bil sirota, zavzel in zanj na svojem domu v Züric-
hu prav po očetovsko tudi poskrbel. Med 1538 in 1541 je Gualther študi-
ral teologijo in druge discipline v Baslu, Strassburgu, Lausanni in Marbur-
gu, leta 1541 pa se je kot član spremstva grofa Philippa Hesenskega ude-
ležil disputacije o vprašanjih vere v Regensburgu. Svojo prvo ženo je še is-
tega leta našel v hiši krušnega očeta Bullingerja, kamor se je po smrti Ul-
richa (Huldrycha) Zwinglija (1531; nasledil ga je Bullinger) zatekla nje-
gova hči Regina. Kot dekan kapitlja Züriškega jezera se je leta 1566 z me-
sti Schaffhausen, Basel in Mülhausen pogajal o pristopu h Confessio Hel-
vetica posterior, ki jo je koncipiral Heinrich Bullinger. Po smrti slednje-
ga (1575) je postal njegov naslednik in do svoje smrti predstojnik (antis-
tes) protestantske cerkve v Zürichu. V svojem času je Gualther veljal za
cenjenega pridigarja in pisca. Njegove homilije in razlage bibličnih bese-
dil so izhajale v za tisti čas visokih nakladah ter številnih izdajah: pet pri-
177 M. Trost, n. d., 134, 135.
178 F. Premk, n. d., 432.
179 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.
njega šribar, kir je poleg sedil, teiste gori zapisal, kateru, kadar je en časik stu-
ril, je potle djal: “V tem večnim izveličanju hočmo se vkup viditi” inu je le od
veselja tiga večniga lebna govuril.«177
Latinske in nemške predloge so bile za Trubarja, kot sam zapiše,
tudi glavno vodilo pri slovenjenju psalmov. In če je filološka znanost
na podlagi primerjav med hebrejskim izvirnikom, Vulgato, Luthrovim
prevodom in Trubarjevo poslovenitvijo ugotavljala, da »je Trubar do-
jel bistvo njegovega /psalterjevega/ sporočila in izvirni dinamizem je-
zikovnih procesov, vsebovanih v živi snovi psalmov,«178 tega najbrž ne
kaže pripisati predvsem ali celo samo reformatorjevemu poznavanju
hebrejskega jezika – o slednjem se je vsaj za prvih pet let dela na psalterju
(1555–1560) izrecno izrekel, da hebrejsko ne zna niti črke –, temveč ve-
liki splošni prevajalski kompetenci, izkušnjam, ki jih je ob dokončni pri-
pravi psalterja na tisk (1565) že imel, in spretni rabi biblične hermenev-
tike iz drugotnih virov, s čimer si je pomagal pri vsem svojem bibličnem
prevajanju. Trubar kot referenci pri pripravi psalterja v navedenem pi-
smu Bullingerju (Kempten, 1. februar 1559) omenja Rudolfa Gualther-
ja in Wolfganga Muscula, v pisanju vojvodi Krištofu Württemberškemu
pa posredno tudi Georga Maiorja.179
Rudolf Gualther (Walther, Gwalter; 1519–1586) je svoje intelektual-
no udejstvovanje začel, ko je kot tesarjev sin 1528. prišel v uk v samostan-
sko šolo v švicarskem Kappelu. Tamkajšni predstojnik Heinrich Bullinger
se je za Gualtherja, ki je bil sirota, zavzel in zanj na svojem domu v Züric-
hu prav po očetovsko tudi poskrbel. Med 1538 in 1541 je Gualther študi-
ral teologijo in druge discipline v Baslu, Strassburgu, Lausanni in Marbur-
gu, leta 1541 pa se je kot član spremstva grofa Philippa Hesenskega ude-
ležil disputacije o vprašanjih vere v Regensburgu. Svojo prvo ženo je še is-
tega leta našel v hiši krušnega očeta Bullingerja, kamor se je po smrti Ul-
richa (Huldrycha) Zwinglija (1531; nasledil ga je Bullinger) zatekla nje-
gova hči Regina. Kot dekan kapitlja Züriškega jezera se je leta 1566 z me-
sti Schaffhausen, Basel in Mülhausen pogajal o pristopu h Confessio Hel-
vetica posterior, ki jo je koncipiral Heinrich Bullinger. Po smrti slednje-
ga (1575) je postal njegov naslednik in do svoje smrti predstojnik (antis-
tes) protestantske cerkve v Zürichu. V svojem času je Gualther veljal za
cenjenega pridigarja in pisca. Njegove homilije in razlage bibličnih bese-
dil so izhajale v za tisti čas visokih nakladah ter številnih izdajah: pet pri-
177 M. Trost, n. d., 134, 135.
178 F. Premk, n. d., 432.
179 Primož Trubar Krištofu Württemberškemu (Ljubljana, 15. november 1564); J. Rajhman, n. d., 196.
