Page 102 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 102
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
kom,/Nevernikom,/Vsem zludiem,/Hudim ludem,/De bi nih vola šla
naprei.119 Melodija je nastala ob koncu 15. stoletja, in sicer na pesemsko
besedilo Maria zart von edler Art. Kot pesem O Jesu zart in neuer Art je
bila 1531. izdana v nemškem kancionalu češkega brata Michaela Weis-
seja Ein new Gesangbuchlen, od tam pa je našla pot v mlajše nemške pro-
testantske pesmarice in tako tudi k Trubarju. Kot besedilna predloga
je Trubarju morda služila Martina Luthra Das Vater unser kurtz ausge-
legt und inn gesangweis gebracht (1539). Pesem je bila po omenjeni izdaji
v Catechizmu (1550) natisnjena še v Enih duhovnih peisnih (1563), zelo
verjetno v Enih psalmih, tem celem catechizmu (1567), nato v Tem celem
catechizmu, enih psalmih (1574), v obeh Dalmatinovih pesmaricah, ki
nosita enak naslov (1579, 1584), in nato še v Felicijana Trubarja kancio-
nalu z enakim naslovom (1595).120
Gre za katekizemsko pesem, ki se je kot integralni del besedilnega
kánona prenašala skozi vse slovenske protestantske kancionale 16. sto-
letja, prva tematizacija pesemske priprošnje proti Turkom pa se je tako
praktično nespremenjena ohranila do konca »cerkve slovenskega jezi-
ka« na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Na isti način so se prenaša-
li tudi litanijski verzi s tematizacijo turške sile (»Pred sylno turško voi-
sko/obarri nas, lubi Gospud Bug! ter /Dai/ našimu cesaru inu kralu te
Turke inu nih souvražnike premagati.«)121 Ob tem velja poudariti, da
so slovenski protestanti litaniji zaradi njene priprošenjske funkcije pri-
devali enako težo kot Luther, ki jo je štel za izrazito pomemben del služ-
be božje – imenoval jo je celo »litania, quae nobis videtur valde utilis
et salutaris« –, zato jo je leta 1528 ponovno oblikoval in marca nasle-
dnjega leta izdal v nemščini, kar ja nato v protestantski cerkvi obvelja-
lo.122 Litanija je bila prvič natisnjena v Trubarjevem Catechizmu (1550),
kjer je tudi notirana, nato v Enih duhovnih peisnih (1563), pa (zelo ver-
jetno) še v Enih psalmih, tem celem catechizmu (1567), v Tem celem cate-
chizmu, enih psalmih 1574, v obeh Dalmatinovih pesmaricah z enakim
naslovom (1579, 1584) in nato še v Felicijana Trubarja kancionalu z ena-
kim naslovom iz leta 1595, vendar velja, da je tematizacija turške nevar-
nosti v litanijskih verzih Trubarjevo delo. Verzu »/V/or Pestilenz und
teurer Zeit,/behüt uns, lieber Herre Gott« namreč v Das deutsche Li-
tanei sledi verz »vor Krieg und Blut« in nato verz »vor Aufruhr und
119 Zbrana dela Primoža Trubarja I, ur. Fanika Krajnc – Vrečko, Ljubljana 2002, 199.
120 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 30.
121 Zbrana dela Primoža Trubarja I, 218, 222.
122 J. Čerin, n. d., 170; Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe für die evangelisch-luterischen Kirchen Nie-
dersachsens, Hannover 1958, št. 138, 191–195.
kom,/Nevernikom,/Vsem zludiem,/Hudim ludem,/De bi nih vola šla
naprei.119 Melodija je nastala ob koncu 15. stoletja, in sicer na pesemsko
besedilo Maria zart von edler Art. Kot pesem O Jesu zart in neuer Art je
bila 1531. izdana v nemškem kancionalu češkega brata Michaela Weis-
seja Ein new Gesangbuchlen, od tam pa je našla pot v mlajše nemške pro-
testantske pesmarice in tako tudi k Trubarju. Kot besedilna predloga
je Trubarju morda služila Martina Luthra Das Vater unser kurtz ausge-
legt und inn gesangweis gebracht (1539). Pesem je bila po omenjeni izdaji
v Catechizmu (1550) natisnjena še v Enih duhovnih peisnih (1563), zelo
verjetno v Enih psalmih, tem celem catechizmu (1567), nato v Tem celem
catechizmu, enih psalmih (1574), v obeh Dalmatinovih pesmaricah, ki
nosita enak naslov (1579, 1584), in nato še v Felicijana Trubarja kancio-
nalu z enakim naslovom (1595).120
Gre za katekizemsko pesem, ki se je kot integralni del besedilnega
kánona prenašala skozi vse slovenske protestantske kancionale 16. sto-
letja, prva tematizacija pesemske priprošnje proti Turkom pa se je tako
praktično nespremenjena ohranila do konca »cerkve slovenskega jezi-
ka« na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. Na isti način so se prenaša-
li tudi litanijski verzi s tematizacijo turške sile (»Pred sylno turško voi-
sko/obarri nas, lubi Gospud Bug! ter /Dai/ našimu cesaru inu kralu te
Turke inu nih souvražnike premagati.«)121 Ob tem velja poudariti, da
so slovenski protestanti litaniji zaradi njene priprošenjske funkcije pri-
devali enako težo kot Luther, ki jo je štel za izrazito pomemben del služ-
be božje – imenoval jo je celo »litania, quae nobis videtur valde utilis
et salutaris« –, zato jo je leta 1528 ponovno oblikoval in marca nasle-
dnjega leta izdal v nemščini, kar ja nato v protestantski cerkvi obvelja-
lo.122 Litanija je bila prvič natisnjena v Trubarjevem Catechizmu (1550),
kjer je tudi notirana, nato v Enih duhovnih peisnih (1563), pa (zelo ver-
jetno) še v Enih psalmih, tem celem catechizmu (1567), v Tem celem cate-
chizmu, enih psalmih 1574, v obeh Dalmatinovih pesmaricah z enakim
naslovom (1579, 1584) in nato še v Felicijana Trubarja kancionalu z ena-
kim naslovom iz leta 1595, vendar velja, da je tematizacija turške nevar-
nosti v litanijskih verzih Trubarjevo delo. Verzu »/V/or Pestilenz und
teurer Zeit,/behüt uns, lieber Herre Gott« namreč v Das deutsche Li-
tanei sledi verz »vor Krieg und Blut« in nato verz »vor Aufruhr und
119 Zbrana dela Primoža Trubarja I, ur. Fanika Krajnc – Vrečko, Ljubljana 2002, 199.
120 Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 30.
121 Zbrana dela Primoža Trubarja I, 218, 222.
122 J. Čerin, n. d., 170; Evangelisches Kirchengesangbuch. Ausgabe für die evangelisch-luterischen Kirchen Nie-
dersachsens, Hannover 1958, št. 138, 191–195.
