Page 104 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 104
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
Amen. Amen, das sei wahr,
so singen wir Halleluja.128
Trubarjeva glasbena in besedilna predloga temelji na nemški litani-
ji iz 15. stoletja, ki jo je leta 1524 predelal Martin Luther, prvič pa je iz-
šla v Geystlich Gesank-Buchleyn Johanna Waltherja (Wittenberg 1524),
in sicer pod naslovom Gott der Vatter wohn uns bei, christlich gebessert.
D. M. Luther, pri čemer dostavek »christlich gebessert« poudarja sploš-
no prakso protestantskih verzifikatorjev in skladateljev, da so na nape-
ve iz latinske liturgije ali ljudskega glasbenega izročila predreformacij-
skega časa ustvarjali nova dela protestantskega pesemsko-glasbenega re-
pertoarja – contrafacta.129 Za natisom v Eni duhovski peissni zubper Tur-
ke je Trubar omenjeno pesem izdal še v Tem celem catechizmu, enih psal-
mih 1574 (Gott der Vatter wohn uns bey etc. Per Truberum. V le-tej pejs-
ni se prosi tu cilu Bogastvu v ti S. Trojici, de kerščenikom v njih nadlugah
pomaga), nato pa je izšla še v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih
psalmih (1579, 1584) in v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslo-
vom iz 1595, obakrat kot Ena pejsen: Gott der Vatter wohn uns bey etc.
Per Truberum. V le-tej pejsni se prosi tu cilu Bogastvu v ti S. Trojici, de
kerščenikom v njih nadlugah pomaga.130
Pesemska priprošnja in molitev kranjske protestantske cerkve pro-
ti vsezmagujoči turški sili sta bili ob izidu Ene duhovske peissni zubper
Turke še kako na mestu, kajti osmanski vojščaki Notranji Avstriji do bit-
ke pri Sisku, ko so združene nemške, kranjske in hrvaške čete 22. juni-
ja 1593 porazile številčno močnejšo armado Gazi Hasana paše Predoje-
vića, niso nič kaj prizanašali.
Slabo desetletje po izidu Trubarjeve protiturške pesmarice je brid-
ka usoda doletela slavljenega kranjskega deželnega glavarja in generalnega
poveljnika Vojne krajine Herbarta Turjaškega. Ta se je bil v bitki pri Bu-
dačkem 22. septembra 1575 prisiljen, zgolj s svojo predhodnico ob sebi,
spoprijeti kar z glavnino sil bosenskega sandžakbega Ferhat paše Sokolo-
vića, srečanje obeh vojska pa se je za odločnega Turjačana končalo usod-
no. Njegova glava se je še istega leta znašla med »razstavnimi eksponati«,
ki so jih v slavnostnem sprevodu zmagovitega sultanovega poveljnika raz-
kazovali po carigrajskih ulicah:
»Dne 9. decembra je bil tu /v Carigradu/ žalosten in sramoten sprevod. Naj-
prej so jezdili nekateri ponosni Turki z meje v svojih kapah z dolgimi konci.
Za njimi sta nesla dva Turka dve zastavi, nato dva druga na dolgih drogovih
128 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 109, 156−157.
129 J. Čerin, n. d., 194.
130 J. Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 225.
Amen. Amen, das sei wahr,
so singen wir Halleluja.128
Trubarjeva glasbena in besedilna predloga temelji na nemški litani-
ji iz 15. stoletja, ki jo je leta 1524 predelal Martin Luther, prvič pa je iz-
šla v Geystlich Gesank-Buchleyn Johanna Waltherja (Wittenberg 1524),
in sicer pod naslovom Gott der Vatter wohn uns bei, christlich gebessert.
D. M. Luther, pri čemer dostavek »christlich gebessert« poudarja sploš-
no prakso protestantskih verzifikatorjev in skladateljev, da so na nape-
ve iz latinske liturgije ali ljudskega glasbenega izročila predreformacij-
skega časa ustvarjali nova dela protestantskega pesemsko-glasbenega re-
pertoarja – contrafacta.129 Za natisom v Eni duhovski peissni zubper Tur-
ke je Trubar omenjeno pesem izdal še v Tem celem catechizmu, enih psal-
mih 1574 (Gott der Vatter wohn uns bey etc. Per Truberum. V le-tej pejs-
ni se prosi tu cilu Bogastvu v ti S. Trojici, de kerščenikom v njih nadlugah
pomaga), nato pa je izšla še v Dalmatinovem Tem celem catehizmu, enih
psalmih (1579, 1584) in v Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslo-
vom iz 1595, obakrat kot Ena pejsen: Gott der Vatter wohn uns bey etc.
Per Truberum. V le-tej pejsni se prosi tu cilu Bogastvu v ti S. Trojici, de
kerščenikom v njih nadlugah pomaga.130
Pesemska priprošnja in molitev kranjske protestantske cerkve pro-
ti vsezmagujoči turški sili sta bili ob izidu Ene duhovske peissni zubper
Turke še kako na mestu, kajti osmanski vojščaki Notranji Avstriji do bit-
ke pri Sisku, ko so združene nemške, kranjske in hrvaške čete 22. juni-
ja 1593 porazile številčno močnejšo armado Gazi Hasana paše Predoje-
vića, niso nič kaj prizanašali.
Slabo desetletje po izidu Trubarjeve protiturške pesmarice je brid-
ka usoda doletela slavljenega kranjskega deželnega glavarja in generalnega
poveljnika Vojne krajine Herbarta Turjaškega. Ta se je bil v bitki pri Bu-
dačkem 22. septembra 1575 prisiljen, zgolj s svojo predhodnico ob sebi,
spoprijeti kar z glavnino sil bosenskega sandžakbega Ferhat paše Sokolo-
vića, srečanje obeh vojska pa se je za odločnega Turjačana končalo usod-
no. Njegova glava se je še istega leta znašla med »razstavnimi eksponati«,
ki so jih v slavnostnem sprevodu zmagovitega sultanovega poveljnika raz-
kazovali po carigrajskih ulicah:
»Dne 9. decembra je bil tu /v Carigradu/ žalosten in sramoten sprevod. Naj-
prej so jezdili nekateri ponosni Turki z meje v svojih kapah z dolgimi konci.
Za njimi sta nesla dva Turka dve zastavi, nato dva druga na dolgih drogovih
128 Evangelisches Kirchengesangbuch, št. 109, 156−157.
129 J. Čerin, n. d., 194.
130 J. Vinkler, Opombe, v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 225.
