Page 100 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 100
Uporniki, »hudi farji« in Hudičevi soldatje
gino, hudim vremeno[m], pred moryo obarovati inu ohraniti inu na koncu
tiga našiga lebna dobiti tu nebesku veselie skuzi Jezusa Cristusa.«110
Šolanje da prinaša razumevanje, le-to (spodbuja) pravo vero, slednja
pa je najboljša maža proti Božjemu srdu in tako najučinkovitejši talis-
man za pomoč Vsemogočnega proti Turkom. Tudi v sami Trubarjevi
dušni fiziognomiji je bilo nekaj ognjenega, apostolskega, prepričujočega,
kar ga je gnalo k tolikšnemu zaupanju v moč evangelija (tudi v političnih
rečeh), ali, kot je v svojem znamenitem eseju Kulturni pomen slovenske
reformacije zapisal Ivan Prijatelj: »Oni Trubar /.../ je živo veroval, da bo
njegov evangelij pokoril Carigrad in Turke ...«111
Turški sili se kot eni motivskih osi niso mogli izogniti niti kancio-
nali prvega superintendenta protestantske »cerkve slovenskega jezika«.
Zgled za tako verzno oblikovanje je za Trubarja in ostale slovenske pro-
testantske pisce zagotovo pomenila Luthrova verzifikacija Ein Kinderli-
ed, zu singen wider die zwei Erzfeinde Christi und seiner heiligen Kirche,
den Papst und Türken:
Erhalt uns, Herr, bei deinem Wort
und steur des Papsts und Türken Mord,
die Jesum Christum, deinen Sohn,
wollten stürzen von deinem Thron.
Beweis dein Macht, Herr Jesu Christ,
der du Herr aller Herren bist,
beschirm dein arme Christenheit,
daß sie dich lob in Ewigkeit.
Gott, Heilger Geist, du Tröster wert,
gib deim Volk einrlei Sinn auf Erd;
steh bei uns in der letzten Not,
gleit uns ins Leben aus dem Tod.112
Pesem začetnika protestantske reforme cerkvene glasbe in njenega
prvega praktičnega uresničevalca, ki se je pela na melodijo iz predrefor-
macijskega obdobja,113 je nastala v letih 1541/1542 in bila 1542. najprej
izdana kot samostojni tisk, nato pa leta 1543 v Gesangbuch Wittenberg
Josepha Kluga. Ta tisk tudi slovenskim protestantom zagotovo ni mo-
gel biti neznan, kajti kancionale, ki jih je izdajal wittenberški tiskar Jo-
seph Klug (Kluge), so slovenski verzifikatorji, vsaj Lukež Klinc, pozna-
110 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 383.
111 Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I, ur. Anton Slodnjak, Ljubljana 1952, 39.
112 M. Luther, Geistliche Lieder, ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 68.
113 J. Vinkler, Opombe. v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 211.
gino, hudim vremeno[m], pred moryo obarovati inu ohraniti inu na koncu
tiga našiga lebna dobiti tu nebesku veselie skuzi Jezusa Cristusa.«110
Šolanje da prinaša razumevanje, le-to (spodbuja) pravo vero, slednja
pa je najboljša maža proti Božjemu srdu in tako najučinkovitejši talis-
man za pomoč Vsemogočnega proti Turkom. Tudi v sami Trubarjevi
dušni fiziognomiji je bilo nekaj ognjenega, apostolskega, prepričujočega,
kar ga je gnalo k tolikšnemu zaupanju v moč evangelija (tudi v političnih
rečeh), ali, kot je v svojem znamenitem eseju Kulturni pomen slovenske
reformacije zapisal Ivan Prijatelj: »Oni Trubar /.../ je živo veroval, da bo
njegov evangelij pokoril Carigrad in Turke ...«111
Turški sili se kot eni motivskih osi niso mogli izogniti niti kancio-
nali prvega superintendenta protestantske »cerkve slovenskega jezika«.
Zgled za tako verzno oblikovanje je za Trubarja in ostale slovenske pro-
testantske pisce zagotovo pomenila Luthrova verzifikacija Ein Kinderli-
ed, zu singen wider die zwei Erzfeinde Christi und seiner heiligen Kirche,
den Papst und Türken:
Erhalt uns, Herr, bei deinem Wort
und steur des Papsts und Türken Mord,
die Jesum Christum, deinen Sohn,
wollten stürzen von deinem Thron.
Beweis dein Macht, Herr Jesu Christ,
der du Herr aller Herren bist,
beschirm dein arme Christenheit,
daß sie dich lob in Ewigkeit.
Gott, Heilger Geist, du Tröster wert,
gib deim Volk einrlei Sinn auf Erd;
steh bei uns in der letzten Not,
gleit uns ins Leben aus dem Tod.112
Pesem začetnika protestantske reforme cerkvene glasbe in njenega
prvega praktičnega uresničevalca, ki se je pela na melodijo iz predrefor-
macijskega obdobja,113 je nastala v letih 1541/1542 in bila 1542. najprej
izdana kot samostojni tisk, nato pa leta 1543 v Gesangbuch Wittenberg
Josepha Kluga. Ta tisk tudi slovenskim protestantom zagotovo ni mo-
gel biti neznan, kajti kancionale, ki jih je izdajal wittenberški tiskar Jo-
seph Klug (Kluge), so slovenski verzifikatorji, vsaj Lukež Klinc, pozna-
110 Zbrana dela Primoža Trubarja III, 383.
111 Ivan Prijatelj, Izbrani eseji in razprave I, ur. Anton Slodnjak, Ljubljana 1952, 39.
112 M. Luther, Geistliche Lieder, ur. Kurt Aland, Berlin 2002, Digitale Bibliothek Band 63, 68.
113 J. Vinkler, Opombe. v: Zbrana dela Primoža Trubarja IV, 211.
