Page 127 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

Mladostniki treh starostnih skupin so se tudi medsebojno statistično značilno raz-

likovali v argumentiranju svojega soglasja oz. nasprotovanja javnim diskusijam na šoli

( χ2 = 53,55; p=,000; V = ,176). Šestošolci so večinoma navajali neustrezna pojasnila
(12868)
oz. niso dali odgovora (31,0 %); devetošolcev brez odgovora je bilo skoraj četrtina, dijakov

manj kot petina. Pogostost argumenta, da javna diskusija omogoča skupno reševanje pro-

blemov, narašča s starostjo (navedla ga je petina šestošolcev, četrtina devetošolcev in dve

petini dijakov). Argument, da javne diskusije v šoli krepijo skupnost, so pogosteje navajali

osnovnošolci (več kot četrtina šestošolcev in skoraj dve petini devetošolcev) kot dijaki (pe-

tina). Argument, da je javna diskusija pravica, je bil najpogostejši med šestošolci (petina).

Podobno je bil tudi argument, da je javna diskusija žaljiva, najpogostejši med šestošolci (2

%), čeprav so ga udeleženci navajali zelo redko. Argument, da javne diskusije niso potreb-

ne, so navajali le dijaki (4 %). Mlajši mladostniki so v javnih diskusijah pogosteje uvideli

korist za razredno/šolsko skupnost ali so jo utemeljili s pravico svobode govora. Dijaki pa

so pogosteje v javnih diskusijah uvideli možnost skupnega reševanja problemov.

Pokazale so se razlike v deležih različnih vrst argumentov za javne diskusije v šoli, ki

so jih izražali dijaki treh tipov srednjih šol (χ2 (8,622) = 36,17; p = ,000; V = ,171). Kategori-
jo 1 (skupno reševanje problemov) in kategorijo 6 (osebno nelagodje) so pogosteje navajali

dijaki gimnazij, kategorijo 2 (skupnost) in kategorijo 3 (pravica) pogosteje dijaki družbo-

slovnih šol, kategorijo 4 (žaljivo), kategorijo 5 (ni treba) in kategorijo 13 (neustrezno) pa

pogosteje dijaki tehničnih šol kot drugi dve skupini dijakov.

Soglašanje z javnimi diskusijami v šoli se je statistično značilno razlikovalo med mla-

dostniki obeh spolov ( χ =2 13,20; p=,000; c = ,130). Tako fantje kot dekleta so veči-
(1,774)
noma menili, da so javne diskusije v šoli potrebne, vendar jih je podprlo več deklet kot fan-

tov (92 % deklet in 84 % fantov). Porazdelitev različnih argumentov za javne diskusije v

šoli se je med spoloma tudi statistično značilno razlikovala ( χ =2 35,99; p=,000; V =
(6,867)
,204). Da javne diskusije omogočajo skupno reševanje problemov, je menilo več deklet kot

fantov (37 % deklet in 31 % fantov). Prav tako so dekleta pogosteje kot fantje menila, da

diskusije krepijo skupnost (25 % deklet in 23 % fantov), pa tudi, da je to pravica (20 % de-

klet in 13 % fantov). Fantje so bili pogosteje kot dekleta mnenja, da diskusije niso potreb-

ne (5 % fantov in 1 % deklet). Pogosteje so fantje tudi neustrezno argumentirali ali sploh

niso (26 % fantov in 16 % deklet). Dekleta pogosteje podpirajo javne diskusije in v njih

pogosteje vidijo pot do boljših rešitev problemov, medsebojnega povezovanja skupnosti in

udejanjanje pravice do svobode govora.

Soglašanje z javnimi diskusijami v šoli se je statistično značilno povezovalo s prefe-

renčnim načinom reševanja težav v razredu ( χ =2 11,00; p=,004; V = ,120). Mlado-
(2,765)

