Page 214 - Gregor Pobežin, Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, Dissertationes 16
P. 214
Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo
usodne hibe – Marija uničuje ambitio, Sulo pa voluptates. Natančna obrav-
nava na videz nepomembnega protagonista v vojni, ki je bila pravzaprav že
pri kraju (vtis, da je vojna končana, se je ustvarjal že med Metelovim povelj-
stvom), je uganka. Po formalni Sulovi predstavitvi pripoved o vojni Mari-
ja in njegovo vojsko »najde« na poti v prezimovališča; po zasedi, ki mu jo
pripravita Jugurta in Bokh in ki se je Rimljani uspešno obranijo zahvalju-
joč virtus vojakov (99.1–3), Marij pridobi pomenljiv epiteton victor (102.1).
Konzul se z vojsko vrne v Cirto, kar je poetičen moment: v Cirti so se so-
vražnosti med Jugurto in Rimom pravzaprav začele (26.1–3).138
Poglavja 102–114 precej detajlno obravnavajo zapletena pogajanja z
Bokhom o predaji Jugurte, pri katerih ima Sula osrednjo vlogo: njegova ka-
rakterizacija v pogl. 95.2–4 se tu izkaže za pomemben moment, kajti Sula
stopi med pogajanji z Bokhom v ospredje ravno zaradi svoje aristokratske
izobrazbe: itaque Sulla, quoius facundiae, non aetati a Manlio concessum,
pauca verba huiusce modi locutus ... (102.4). Kljub veliki nalogi, ki jo Sula
opravi pri teh pogajanjih in posledično pri zajetju Jugurte ter njegovi izro-
čitvi Mariju (113.5–7), njegova vloga v pripovedi o vojni z Jugurto z vsebin-
skega stališča vseeno ostaja obrobna. Pač pa je vse prej kot obrobna njegova
zgodovinska vloga in prav uvodna formulacija njegove formalne predstavi-
tve v 95. poglavju to zelo jasno zaznamuje: sed quoniam nos tanti viri res
admonuit, idoneum visum est de natura cultuque eius paucis dicere. (95.2)139
Sulova vloga v zgodovini Rima, kot že rečeno, v Jugurtinski zaroti ne more
biti integralen del pripovedi – že s čisto kronološkega stališča, pač pa je Su-
lova vladavina kot historični in moralni fenomen integralen del pripovedi
Katilinove zarote. V tem oziru je Sulova vloga bralcu bolj jasna: jasna anta-
gonistična karakterizacija v primerjavi z Marijem namiguje na dejstvo, da
se je začel nov historični ciklus in da se po simbolični Marijevi zmagi nad
Metelom na novo odpira razredni boj – tokrat med Marijem in Sulo.
Zadnje, 114. poglavje prinaša po zajetju Jugurte v 113. poglavju nad-
vse dramatičen zasuk na povsem drugo prizorišče, tj. na bojišče pri Arav-
zionu po katastrofalnem porazu Rimljanov proti Kimbrom l. 105 pr. Kr,
ki jih pripovedovalec morda zmotno, še bolj verjetno pa nalašč imenuje
»Galci«.140 Tehnika je osupljiva: s povezavo konca vojne v Numidiji in za-
jetja Jugurte s katastrofo pri Aravzionu doseže pripovedovalec vsebinsko
138 T. F. Scanlon, Spes frustrata. A Reading of Sallust, 59.
139 Prim. C. 5.9: res ipsa hortari videtur, quoniam de moribus civitatis tempus admonuit ...
140 Malo verjetno je, da bi po natančnem Cezarjevem razločku med Galci in Germani Salustij
ne vedel za razliko med dvema ljudstvoma; prim. G. M. Paul, A Historical Commentary on
Sallust‘s Bellum Iugurthinum, 257.
usodne hibe – Marija uničuje ambitio, Sulo pa voluptates. Natančna obrav-
nava na videz nepomembnega protagonista v vojni, ki je bila pravzaprav že
pri kraju (vtis, da je vojna končana, se je ustvarjal že med Metelovim povelj-
stvom), je uganka. Po formalni Sulovi predstavitvi pripoved o vojni Mari-
ja in njegovo vojsko »najde« na poti v prezimovališča; po zasedi, ki mu jo
pripravita Jugurta in Bokh in ki se je Rimljani uspešno obranijo zahvalju-
joč virtus vojakov (99.1–3), Marij pridobi pomenljiv epiteton victor (102.1).
Konzul se z vojsko vrne v Cirto, kar je poetičen moment: v Cirti so se so-
vražnosti med Jugurto in Rimom pravzaprav začele (26.1–3).138
Poglavja 102–114 precej detajlno obravnavajo zapletena pogajanja z
Bokhom o predaji Jugurte, pri katerih ima Sula osrednjo vlogo: njegova ka-
rakterizacija v pogl. 95.2–4 se tu izkaže za pomemben moment, kajti Sula
stopi med pogajanji z Bokhom v ospredje ravno zaradi svoje aristokratske
izobrazbe: itaque Sulla, quoius facundiae, non aetati a Manlio concessum,
pauca verba huiusce modi locutus ... (102.4). Kljub veliki nalogi, ki jo Sula
opravi pri teh pogajanjih in posledično pri zajetju Jugurte ter njegovi izro-
čitvi Mariju (113.5–7), njegova vloga v pripovedi o vojni z Jugurto z vsebin-
skega stališča vseeno ostaja obrobna. Pač pa je vse prej kot obrobna njegova
zgodovinska vloga in prav uvodna formulacija njegove formalne predstavi-
tve v 95. poglavju to zelo jasno zaznamuje: sed quoniam nos tanti viri res
admonuit, idoneum visum est de natura cultuque eius paucis dicere. (95.2)139
Sulova vloga v zgodovini Rima, kot že rečeno, v Jugurtinski zaroti ne more
biti integralen del pripovedi – že s čisto kronološkega stališča, pač pa je Su-
lova vladavina kot historični in moralni fenomen integralen del pripovedi
Katilinove zarote. V tem oziru je Sulova vloga bralcu bolj jasna: jasna anta-
gonistična karakterizacija v primerjavi z Marijem namiguje na dejstvo, da
se je začel nov historični ciklus in da se po simbolični Marijevi zmagi nad
Metelom na novo odpira razredni boj – tokrat med Marijem in Sulo.
Zadnje, 114. poglavje prinaša po zajetju Jugurte v 113. poglavju nad-
vse dramatičen zasuk na povsem drugo prizorišče, tj. na bojišče pri Arav-
zionu po katastrofalnem porazu Rimljanov proti Kimbrom l. 105 pr. Kr,
ki jih pripovedovalec morda zmotno, še bolj verjetno pa nalašč imenuje
»Galci«.140 Tehnika je osupljiva: s povezavo konca vojne v Numidiji in za-
jetja Jugurte s katastrofo pri Aravzionu doseže pripovedovalec vsebinsko
138 T. F. Scanlon, Spes frustrata. A Reading of Sallust, 59.
139 Prim. C. 5.9: res ipsa hortari videtur, quoniam de moribus civitatis tempus admonuit ...
140 Malo verjetno je, da bi po natančnem Cezarjevem razločku med Galci in Germani Salustij
ne vedel za razliko med dvema ljudstvoma; prim. G. M. Paul, A Historical Commentary on
Sallust‘s Bellum Iugurthinum, 257.
