Page 38 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 38
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
nil veliko prelomnico, saj je vseboval več kot 200 strani (zlasti na račun bo-
gate slikovne in grafične opreme), prav tako je tudi njegova novejša različica
zasnovana v dveh obsežnih delih, ki vsebujeta 178 in 198 strani.
Razporeditev učbeniškega materiala v okviru posameznih razredov
predstavlja tudi izhodišče za obravnavo vsebin v učbenikih, ki so glede na
leto učenja predpisane v učnem načrtu.
Učbeniki za pouk zgodovine v osemletki obravnavajo »svetovno zgo-
dovino«, v okviru katere izhodišče predstavljajo tiste vsebine, ki so vezane
na širši evropski geopolitični prostor (oziroma tako imenovano »evropsko
zgodovino«), posebno pozornost pa namenjajo tudi tako imenovani na-
cionalni zgodovini, ki vključuje zgodovino Slovencev kot tudi zgodovino
drugih južnoslovanskih narodov, ki so spadali v skupno državo Jugoslavijo
do njenega razpada. Če vsebino omenjenih učbenikov opredelimo še v kro-
nološkem smislu oziroma z vidika ključnih zgodovinskih obdobij, lahko v
njih najdemo takšno razporeditev:
– učbeniki za 6. razred obravnavajo uvod v zgodovino, dobo praskupno-
sti, stari vek in srednji vek do konca 16. stoletja,
– učbeniki za 7. razred obravnavajo 17., 18. in 19 stoletje ter začetek 20.
stoletja,
– učbeniki za 8. razred obravnavajo 20. stoletje s posebnim poudarkom
na zgodovini Jugoslavije.
Učbeniki za pouk zgodovine v devetletki odražajo nekoliko drugačno
vsebinsko razporeditev, tako zaradi dodatnega leta poučevanja, kakor tudi
zaradi nekaterih konceptualnih sprememb v okviru prenove, ki je prinesla
predvsem krčenje in prenos nekaterih vsebin med izbirne teme (in katerih
obravnava ni več obvezna):
– učbeniki za 6. razred obravnavajo uvod v zgodovine ter posamezne
zgodovinske dosežke in procese,
– učbeniki za 7. razred obravnavajo dobo prvih človeških skupnosti, sta-
ri vek in srednji vek do 15. stoletja,
– učbeniki za 8. razred obravnavajo obdobje novega veka od 15. do 19.
stoletja (konec srednjega veka in novi vek),
– učbeniki za 9. razred obravnavajo obdobje novejše zgodovine 20. in
21. stoletja.
Oglejmo si značilnosti izbranega materiala še v obliki povzetka:
nil veliko prelomnico, saj je vseboval več kot 200 strani (zlasti na račun bo-
gate slikovne in grafične opreme), prav tako je tudi njegova novejša različica
zasnovana v dveh obsežnih delih, ki vsebujeta 178 in 198 strani.
Razporeditev učbeniškega materiala v okviru posameznih razredov
predstavlja tudi izhodišče za obravnavo vsebin v učbenikih, ki so glede na
leto učenja predpisane v učnem načrtu.
Učbeniki za pouk zgodovine v osemletki obravnavajo »svetovno zgo-
dovino«, v okviru katere izhodišče predstavljajo tiste vsebine, ki so vezane
na širši evropski geopolitični prostor (oziroma tako imenovano »evropsko
zgodovino«), posebno pozornost pa namenjajo tudi tako imenovani na-
cionalni zgodovini, ki vključuje zgodovino Slovencev kot tudi zgodovino
drugih južnoslovanskih narodov, ki so spadali v skupno državo Jugoslavijo
do njenega razpada. Če vsebino omenjenih učbenikov opredelimo še v kro-
nološkem smislu oziroma z vidika ključnih zgodovinskih obdobij, lahko v
njih najdemo takšno razporeditev:
– učbeniki za 6. razred obravnavajo uvod v zgodovino, dobo praskupno-
sti, stari vek in srednji vek do konca 16. stoletja,
– učbeniki za 7. razred obravnavajo 17., 18. in 19 stoletje ter začetek 20.
stoletja,
– učbeniki za 8. razred obravnavajo 20. stoletje s posebnim poudarkom
na zgodovini Jugoslavije.
Učbeniki za pouk zgodovine v devetletki odražajo nekoliko drugačno
vsebinsko razporeditev, tako zaradi dodatnega leta poučevanja, kakor tudi
zaradi nekaterih konceptualnih sprememb v okviru prenove, ki je prinesla
predvsem krčenje in prenos nekaterih vsebin med izbirne teme (in katerih
obravnava ni več obvezna):
– učbeniki za 6. razred obravnavajo uvod v zgodovine ter posamezne
zgodovinske dosežke in procese,
– učbeniki za 7. razred obravnavajo dobo prvih človeških skupnosti, sta-
ri vek in srednji vek do 15. stoletja,
– učbeniki za 8. razred obravnavajo obdobje novega veka od 15. do 19.
stoletja (konec srednjega veka in novi vek),
– učbeniki za 9. razred obravnavajo obdobje novejše zgodovine 20. in
21. stoletja.
Oglejmo si značilnosti izbranega materiala še v obliki povzetka:
