Page 376 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 376
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
b) str. 117 (stranski povzetek): Zakaj je bila Zahodna Evropa gospodar-
sko tako uspešna.
c) str. 117 (osrednje besedilo): Premagani državi doživita gospodarski
čudež: V prvih povojnih letih je najbolj napredovala najbolj porušena drža-
va v Evropi – Nemčija. Po združitvi zahodnih okupacijskih con leta 1948
v Zvezno republiko Nemčijo je vanjo začela pritekati predvsem ameriška
pomoč. Začel se je hiter razvoj gospodarstva, t. i. nemški gospodarski ču-
dež. K napredku sta pripomogli nemška natančnost in delavnost, zaho-
dnoevropsko tržišče pa je zaradi pomanjkanja »požiralo« izdelke. Zara-
di prepovedi oboroževanja je država vlagala denar v razvoj gospodarstva,
znanosti, šolstva.
č) str. 117–118 (osrednje besedilo): Zahodna Evropa tekmuje z ameri-
škim gospodarstvom: Gospodarsko oživljanje zahodne Evrope je vzpodbu-
jalo povezovanje držav. Tako je leta 1958 nastala Evropska gospodarska
skupnost – EGS. Postala je zasnova današnje Evropske unije. Prizadevala
si je za ukinitev carin in drugih trgovinskih omejitev med članicami. Dr-
žave EGS so se povezovale tudi politično. Leta 1959 je nastala EFTA, zve-
za držav, ki je podpirala svobodno trgovino.
V šestdesetih letih se je v zahodni Evropi, najbolj pa v Zvezni republiki
Nemčiji nadaljevala hitra gospodarska rast. Države EGS so ukinile medse-
bojne carine, ustanovile enotni trg s kmetijskimi pridelki in omejile uvoz
iz držav nečlanic. EGS je postala druga najpomembnejša gospodarska sila
sveta. Evropa si je hotela vrniti predvojni ugled vodilne celine, ki so ga v
povojnem času prevzele Združene države Amerike. V sedemdesetih letih
je razvoj zahodnega gospodarstva ovirala naftna kriza. Države proizvajalke
so s cenami nafte poskušale politično vplivati na Zahod (obdobje arabsko-
izraelskih vojn). Krizo so evropske države reševale z omejevanjem porabe
goriv in iskanjem nafte v severnem morju. Nastopilo je obdobje večje infla-
cije in brezposelnosti (v Veliki Britaniji 12 odstotkov brezposelnih). Konec
sedemdesetih je bila naftna kriza premagana, EGS je uvedla skupni evrop-
ski parlament in začela načrtovati skupno denarno enoto (sedanji evro).
Nova pravila EGS so postavili leta 1991 v nizozemskem Maastrichtu,
kjer so tudi spremenili ime v Evropsko unijo (EU). Poleg poenotenja go-
spodarstva so se predstavniki 12 članic dogovorili za skupno zunanjo in
obrambno politiko.
d) str. 118 (osrednje besedilo): Gospodarstvo držav »realnega socializ-
ma«: V socialističnih državah vzhodne Evrope so prevzeli sovjetski go-
spodarski model. Podržavili (nacionalizirali) so zasebno lastnino. Drža-
b) str. 117 (stranski povzetek): Zakaj je bila Zahodna Evropa gospodar-
sko tako uspešna.
c) str. 117 (osrednje besedilo): Premagani državi doživita gospodarski
čudež: V prvih povojnih letih je najbolj napredovala najbolj porušena drža-
va v Evropi – Nemčija. Po združitvi zahodnih okupacijskih con leta 1948
v Zvezno republiko Nemčijo je vanjo začela pritekati predvsem ameriška
pomoč. Začel se je hiter razvoj gospodarstva, t. i. nemški gospodarski ču-
dež. K napredku sta pripomogli nemška natančnost in delavnost, zaho-
dnoevropsko tržišče pa je zaradi pomanjkanja »požiralo« izdelke. Zara-
di prepovedi oboroževanja je država vlagala denar v razvoj gospodarstva,
znanosti, šolstva.
č) str. 117–118 (osrednje besedilo): Zahodna Evropa tekmuje z ameri-
škim gospodarstvom: Gospodarsko oživljanje zahodne Evrope je vzpodbu-
jalo povezovanje držav. Tako je leta 1958 nastala Evropska gospodarska
skupnost – EGS. Postala je zasnova današnje Evropske unije. Prizadevala
si je za ukinitev carin in drugih trgovinskih omejitev med članicami. Dr-
žave EGS so se povezovale tudi politično. Leta 1959 je nastala EFTA, zve-
za držav, ki je podpirala svobodno trgovino.
V šestdesetih letih se je v zahodni Evropi, najbolj pa v Zvezni republiki
Nemčiji nadaljevala hitra gospodarska rast. Države EGS so ukinile medse-
bojne carine, ustanovile enotni trg s kmetijskimi pridelki in omejile uvoz
iz držav nečlanic. EGS je postala druga najpomembnejša gospodarska sila
sveta. Evropa si je hotela vrniti predvojni ugled vodilne celine, ki so ga v
povojnem času prevzele Združene države Amerike. V sedemdesetih letih
je razvoj zahodnega gospodarstva ovirala naftna kriza. Države proizvajalke
so s cenami nafte poskušale politično vplivati na Zahod (obdobje arabsko-
izraelskih vojn). Krizo so evropske države reševale z omejevanjem porabe
goriv in iskanjem nafte v severnem morju. Nastopilo je obdobje večje infla-
cije in brezposelnosti (v Veliki Britaniji 12 odstotkov brezposelnih). Konec
sedemdesetih je bila naftna kriza premagana, EGS je uvedla skupni evrop-
ski parlament in začela načrtovati skupno denarno enoto (sedanji evro).
Nova pravila EGS so postavili leta 1991 v nizozemskem Maastrichtu,
kjer so tudi spremenili ime v Evropsko unijo (EU). Poleg poenotenja go-
spodarstva so se predstavniki 12 članic dogovorili za skupno zunanjo in
obrambno politiko.
d) str. 118 (osrednje besedilo): Gospodarstvo držav »realnega socializ-
ma«: V socialističnih državah vzhodne Evrope so prevzeli sovjetski go-
spodarski model. Podržavili (nacionalizirali) so zasebno lastnino. Drža-
