Page 227 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 227
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
lika gradbišča. Zdelo se je, da tudi za dežele, ki so v prvi polovici 19. stoletja
še s težavo hitele za Veliko Britanijo, na poti k napredku ni več ovir. Razvoj
je bil tako nagel, da so ljudje že tedaj začeli govoriti o zlati dobi industrije.
Kaj je povzročilo ta novi, za marsikoga nepričakovani gospodarski in in-
dustrijski razcvet? Vzrokov je bilo več. Prvi je bil že ta, da od leta 1815 ni
bilo večje vojne in da se je v zahodni Evropi in Ameriki kljub vstajam in re-
volucijam nabralo dovolj denarja za gradnjo tovarn in železnic. Drugi je bil
v vse večji gospodarski svobodi: v večini evropskih držav so ukinili cehe in
postopoma odpravili predpise, s katerimi je država odločala, kdo se lahko
ukvarja z obrtjo in trgovino in kdo ne. Vse bolj se je uveljavljalo pravilo, da
lahko delavnico, tovarno ali trgovino odpre vsak, ki to zmore, in med obr-
tniki, podjetniki in trgovci se je razvilo tekmovanje, kdo bo boljši, hitrejši
in uspešnejši. Tretji razlog ta vrtoglavi gospodarski razmah po letu 1850 pa
je bila gradnja železnic. Okoli leta 1850 se železniške proge v Evropi pove-
zovale le pomembnejša mesta in kraje; okoli leta 1880 pa je bila Evropa kot
prepredena z železniško mrežo, ki je povezovala obširna ozemlja in jih spre-
minjala v eno samo veliko tržišče.
b) str. 170 (komentar k sliki): Kot pajkova mreža: Železnice v Evropi leta
1850 in 1880. Okoli leta 1880 je bil posebej zahodna Evropa že preprede-
na s pravo železniško mrežo.
c) str. 170 (osrednje besedilo): V osemdesetih dneh okoli sveta: V drugi
polovic 19. stoletja so železnice osvojile Evropo in Združene države Ame-
rike. Življenje v krajih in deželah, skozi katere je stekla železniška proga, se
je povsem spremenilo; prevozniki, ki so do tedaj prevažali potnike in bla-
go, so izgubili svoj zaslužek, stare obrti, ki niso mogle tekmovati z novimi
tovarniškimi izdelki, pa so propadle. Obenem so ob železnici zrastla nova
mesta in industrijska podjetja. Železnica je tako marsikomu prinesla novo
premoženje in bogastvo, marsikomu pa tudi obubožanje in propad.
č) str. 172 (osrednje besedilo): Industrijske razstave in prve krize: Razvoj
industrije v Evropi pa seveda ni bil povsod enako hiter. Naglo so se razvi-
jale predvsem nekatere zahodnoevropske države. Na severu, v Skandinavi-
ji, na jugu v južni Italiji, Španiji in na Portugalskem, posebej pa v srednji in
vzhodni Evropi je bil razvoj mnogo počasnejši. To so ljudje še marsikje ži-
veli, kmetovali in se ukvarjali z različnimi obrtmi po starem, tako kot so
to počeli stoletja.
XXXV. vsebinski sklop/tema: ZMAGOSLAVJE MEŠČANSTVA
– naslov: Evropski in svetovni zemljevid se spreminjata
lika gradbišča. Zdelo se je, da tudi za dežele, ki so v prvi polovici 19. stoletja
še s težavo hitele za Veliko Britanijo, na poti k napredku ni več ovir. Razvoj
je bil tako nagel, da so ljudje že tedaj začeli govoriti o zlati dobi industrije.
Kaj je povzročilo ta novi, za marsikoga nepričakovani gospodarski in in-
dustrijski razcvet? Vzrokov je bilo več. Prvi je bil že ta, da od leta 1815 ni
bilo večje vojne in da se je v zahodni Evropi in Ameriki kljub vstajam in re-
volucijam nabralo dovolj denarja za gradnjo tovarn in železnic. Drugi je bil
v vse večji gospodarski svobodi: v večini evropskih držav so ukinili cehe in
postopoma odpravili predpise, s katerimi je država odločala, kdo se lahko
ukvarja z obrtjo in trgovino in kdo ne. Vse bolj se je uveljavljalo pravilo, da
lahko delavnico, tovarno ali trgovino odpre vsak, ki to zmore, in med obr-
tniki, podjetniki in trgovci se je razvilo tekmovanje, kdo bo boljši, hitrejši
in uspešnejši. Tretji razlog ta vrtoglavi gospodarski razmah po letu 1850 pa
je bila gradnja železnic. Okoli leta 1850 se železniške proge v Evropi pove-
zovale le pomembnejša mesta in kraje; okoli leta 1880 pa je bila Evropa kot
prepredena z železniško mrežo, ki je povezovala obširna ozemlja in jih spre-
minjala v eno samo veliko tržišče.
b) str. 170 (komentar k sliki): Kot pajkova mreža: Železnice v Evropi leta
1850 in 1880. Okoli leta 1880 je bil posebej zahodna Evropa že preprede-
na s pravo železniško mrežo.
c) str. 170 (osrednje besedilo): V osemdesetih dneh okoli sveta: V drugi
polovic 19. stoletja so železnice osvojile Evropo in Združene države Ame-
rike. Življenje v krajih in deželah, skozi katere je stekla železniška proga, se
je povsem spremenilo; prevozniki, ki so do tedaj prevažali potnike in bla-
go, so izgubili svoj zaslužek, stare obrti, ki niso mogle tekmovati z novimi
tovarniškimi izdelki, pa so propadle. Obenem so ob železnici zrastla nova
mesta in industrijska podjetja. Železnica je tako marsikomu prinesla novo
premoženje in bogastvo, marsikomu pa tudi obubožanje in propad.
č) str. 172 (osrednje besedilo): Industrijske razstave in prve krize: Razvoj
industrije v Evropi pa seveda ni bil povsod enako hiter. Naglo so se razvi-
jale predvsem nekatere zahodnoevropske države. Na severu, v Skandinavi-
ji, na jugu v južni Italiji, Španiji in na Portugalskem, posebej pa v srednji in
vzhodni Evropi je bil razvoj mnogo počasnejši. To so ljudje še marsikje ži-
veli, kmetovali in se ukvarjali z različnimi obrtmi po starem, tako kot so
to počeli stoletja.
XXXV. vsebinski sklop/tema: ZMAGOSLAVJE MEŠČANSTVA
– naslov: Evropski in svetovni zemljevid se spreminjata
