Page 229 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 229
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
Vzpona Nemčije torej ni mogel in niti ni poskušal nihče zaustaviti. Naj-
pomembnejši nemški zaveznik je bila habsburška monarhija, ki je po letu
1866 hitro pozabila na izgubljeno vojno d Prusijo in po letu 1871 podprla
Nemško cesarstvo. Evropa se je tako do konca 19. stoletja že razdelila v dva
dela, ki sta se leta 1914 spopadla v prvi svetovni vojni. Na eni strani sta bila
Nemško cesarstvo in habsburška monarhija, na drugi Francija in Rusija, ki
se jima je po letu 1900 priključila še Velika Britanija.
č) str. 174 (komentar k sliki): Britanska vojska na jugu Egipta: Velika
Britanija se je v drugi polovici 19. stoletja bolj kot za Evropo zanimala za
svoje kolonije. Najpomembnejša britanska kolonija v severni Afriki je bil
Egipt, kjer so leta 1869 zgradili Sueški prekop. Na sliki: britanska vojska
v puščavi.
d) str. 175 (osrednje besedilo): Vzpon Združenih držav Amerike: /…/
Osvajanje ameriškega zahoda, prostranih travnatih prerij in visokih, težko
dostopnih gorovij, je trajalo celo stoletje. Vedno novi priseljenci, ki so pri-
hajali iz Evrope, so najprej posamezno, kot lovci in raziskovalci, nato pa v
skupinah, v karavanah, poseljevali zemljo, ki so jo jemali Indijancem.
e) str. 175 (komentar k sliki): Pionirji: Z dotokom evropskih priseljen-
cev v Severno Ameriko je v Ameriki potekalo osvajanje Divjega zahoda.
Pred izgradnjo železnice so naseljenci prodirali v notranjost Amerike z vo-
zovi in po velikih rekah.
f) str. 175 (komentar k sliki): Suženj: Kljub poskusom, da bi zatrli tr-
govino s sužnji, so v Afriki lovili črne sužnje in jih preprodajali vse do leta
1870. V kolonijah, ki so jih evropske države ustanovile v Afriki, sicer su-
ženjstva ni bilo, toda kolonijalne oblasti so povsod neprizanesljivo izkori-
ščale domače prebivalstvo.
g) str. 176 (osrednje besedilo): Boj za kolonije: V drugi polovici 19. stole-
tja ste se Velika Britanija in Francija utrdili v Aziji in začel se je boj za Afri-
ko. Od te celine so sredi 19. stoletja še vedno najbolj poznali njene obale,
saj so evropski raziskovalci šele odkrivali njeno notranjost. Odkrivanje in
osvajanje Afrike pa je potekalo zelo naglo, tako da si je pred prvo svetov-
no vojno Afriko razdelilo sedem evropskih držav; poleg Velike Britanije in
Francije so imele kolonije v Afriki še Španija, Portugalska, Belgija, Nemčija
in Italija. Neodvisni sta ostali samo dve afriški državi: Etiopija in Liberija.
h) str. 176 (naloga): S katerimi problemi sta se soočali najmočnejši evrop-
ski državi Velika Britanija in Francija? Zakaj je Rusija, največja evropska
država, vedno bolj razvojno zaostajala za zahodnoevropskimi državami?
Vzpona Nemčije torej ni mogel in niti ni poskušal nihče zaustaviti. Naj-
pomembnejši nemški zaveznik je bila habsburška monarhija, ki je po letu
1866 hitro pozabila na izgubljeno vojno d Prusijo in po letu 1871 podprla
Nemško cesarstvo. Evropa se je tako do konca 19. stoletja že razdelila v dva
dela, ki sta se leta 1914 spopadla v prvi svetovni vojni. Na eni strani sta bila
Nemško cesarstvo in habsburška monarhija, na drugi Francija in Rusija, ki
se jima je po letu 1900 priključila še Velika Britanija.
č) str. 174 (komentar k sliki): Britanska vojska na jugu Egipta: Velika
Britanija se je v drugi polovici 19. stoletja bolj kot za Evropo zanimala za
svoje kolonije. Najpomembnejša britanska kolonija v severni Afriki je bil
Egipt, kjer so leta 1869 zgradili Sueški prekop. Na sliki: britanska vojska
v puščavi.
d) str. 175 (osrednje besedilo): Vzpon Združenih držav Amerike: /…/
Osvajanje ameriškega zahoda, prostranih travnatih prerij in visokih, težko
dostopnih gorovij, je trajalo celo stoletje. Vedno novi priseljenci, ki so pri-
hajali iz Evrope, so najprej posamezno, kot lovci in raziskovalci, nato pa v
skupinah, v karavanah, poseljevali zemljo, ki so jo jemali Indijancem.
e) str. 175 (komentar k sliki): Pionirji: Z dotokom evropskih priseljen-
cev v Severno Ameriko je v Ameriki potekalo osvajanje Divjega zahoda.
Pred izgradnjo železnice so naseljenci prodirali v notranjost Amerike z vo-
zovi in po velikih rekah.
f) str. 175 (komentar k sliki): Suženj: Kljub poskusom, da bi zatrli tr-
govino s sužnji, so v Afriki lovili črne sužnje in jih preprodajali vse do leta
1870. V kolonijah, ki so jih evropske države ustanovile v Afriki, sicer su-
ženjstva ni bilo, toda kolonijalne oblasti so povsod neprizanesljivo izkori-
ščale domače prebivalstvo.
g) str. 176 (osrednje besedilo): Boj za kolonije: V drugi polovici 19. stole-
tja ste se Velika Britanija in Francija utrdili v Aziji in začel se je boj za Afri-
ko. Od te celine so sredi 19. stoletja še vedno najbolj poznali njene obale,
saj so evropski raziskovalci šele odkrivali njeno notranjost. Odkrivanje in
osvajanje Afrike pa je potekalo zelo naglo, tako da si je pred prvo svetov-
no vojno Afriko razdelilo sedem evropskih držav; poleg Velike Britanije in
Francije so imele kolonije v Afriki še Španija, Portugalska, Belgija, Nemčija
in Italija. Neodvisni sta ostali samo dve afriški državi: Etiopija in Liberija.
h) str. 176 (naloga): S katerimi problemi sta se soočali najmočnejši evrop-
ski državi Velika Britanija in Francija? Zakaj je Rusija, največja evropska
država, vedno bolj razvojno zaostajala za zahodnoevropskimi državami?
