Page 232 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 232
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
likovali. Nekateri so bili za vstajo in revolucijo, drugi za strpno in počasno
uveljavljanje delavskih zahtev. Leta 1876 je prva internacionala razpadal.
Kljub temu se je delavsko gibanje po letu 1860 v večini evropskih indu-
strijskih dežel in držav naglo razmahnilo. /…/
Leta 1889 so na pobudo nemških delavcev v Parizu ustanovili drugo in-
ternacionalo. Ta ni delavstva v Evropi nič bolje povezala kot prva.
XXXVIII. vsebinski sklop/tema: ZMAGOSLAVJE MEŠČANSTVA
– naslov: Politiki, stranke in časopisi se borijo za volivce
– akterji: liberalna meščanska gibanja, zahodnoevropske in srednjee-
vropske države
– vrednote: vrste družbenih sprememb (uveljavitev ustave in parlamen-
tov), liberalne (splošna volilna pravica, pravice žensk, sodelovanje v politič-
nem življenju)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Sufražetke«, »Tajne volitve«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 191 (osrednje besedilo): Po letu 1870 sta bili v zahodni in srednji
Evropi uresničeni dve najpomembnejši zahtevi liberalnih meščanskih gi-
banj: zahodnoevropske in srednjeevropske države so imele ustavo in par-
lament. Celo države, kjer je po revolucijah leta 1848 znova zavladal abso-
lutizem, so – ponekod že po letu 1860, drugod desetletje kasneje – uvedle
ustavno ureditev in razpisale parlamentarne volitve. Razmere po deželah
so bile seveda različne, v vseh pa so se množile stranke, ki so ustanavljale
svoje organizacije in časopise in se z njihovo pomočjo in na javnih zborova-
njih borile za volilne glasove.
b) str. 191 (osrednje besedilo): Omejevanje volilne pravice: Med evrop-
skimi državami je imela v drugi polovici 19. stoletja splošno volilno pravi-
co samo Francija. /…/ V vseh drugih zahodnoevropskih državah in habs-
burški monarhiji so volilno pravico omejevali. /…/ Ženske v veliki veči-
ni evropskih držav niso smele voliti v državni parlament, v nekaterih dr-
žavah pa so se, če so bile dovolj premožne, lahko udeležile občinskih voli-
tev. Vendar je moral tudi tedaj večinoma v njihovem imenu glasovati mo-
ški zastopnik.
c) str. 191–192 (osrednje besedilo): Boj za splošno in žensko volilno pra-
vico: Proti koncu 19. stoletja se je v zahodni in srednji Evropi okrepilo giba-
likovali. Nekateri so bili za vstajo in revolucijo, drugi za strpno in počasno
uveljavljanje delavskih zahtev. Leta 1876 je prva internacionala razpadal.
Kljub temu se je delavsko gibanje po letu 1860 v večini evropskih indu-
strijskih dežel in držav naglo razmahnilo. /…/
Leta 1889 so na pobudo nemških delavcev v Parizu ustanovili drugo in-
ternacionalo. Ta ni delavstva v Evropi nič bolje povezala kot prva.
XXXVIII. vsebinski sklop/tema: ZMAGOSLAVJE MEŠČANSTVA
– naslov: Politiki, stranke in časopisi se borijo za volivce
– akterji: liberalna meščanska gibanja, zahodnoevropske in srednjee-
vropske države
– vrednote: vrste družbenih sprememb (uveljavitev ustave in parlamen-
tov), liberalne (splošna volilna pravica, pravice žensk, sodelovanje v politič-
nem življenju)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Sufražetke«, »Tajne volitve«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 191 (osrednje besedilo): Po letu 1870 sta bili v zahodni in srednji
Evropi uresničeni dve najpomembnejši zahtevi liberalnih meščanskih gi-
banj: zahodnoevropske in srednjeevropske države so imele ustavo in par-
lament. Celo države, kjer je po revolucijah leta 1848 znova zavladal abso-
lutizem, so – ponekod že po letu 1860, drugod desetletje kasneje – uvedle
ustavno ureditev in razpisale parlamentarne volitve. Razmere po deželah
so bile seveda različne, v vseh pa so se množile stranke, ki so ustanavljale
svoje organizacije in časopise in se z njihovo pomočjo in na javnih zborova-
njih borile za volilne glasove.
b) str. 191 (osrednje besedilo): Omejevanje volilne pravice: Med evrop-
skimi državami je imela v drugi polovici 19. stoletja splošno volilno pravi-
co samo Francija. /…/ V vseh drugih zahodnoevropskih državah in habs-
burški monarhiji so volilno pravico omejevali. /…/ Ženske v veliki veči-
ni evropskih držav niso smele voliti v državni parlament, v nekaterih dr-
žavah pa so se, če so bile dovolj premožne, lahko udeležile občinskih voli-
tev. Vendar je moral tudi tedaj večinoma v njihovem imenu glasovati mo-
ški zastopnik.
c) str. 191–192 (osrednje besedilo): Boj za splošno in žensko volilno pra-
vico: Proti koncu 19. stoletja se je v zahodni in srednji Evropi okrepilo giba-
