Page 223 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 223
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ... 

jih sprejeli v prestolnici habsburške monarhije, vse bolj postajali črka na pa-
pirju in tonili v pozabo.

č) str. 153 (pojasnilo pojmov): Novi pojmi: bidermajer . srednjeevropski
meščanski in umetnostni življenjski slog v prvi polovici 19. stoletja.

XXXII. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA
– naslov: Tovarne, parniki, lokomotive in telegraf
– akterji: Evropa, Amerika, Velika Britanija, evropske države, britanski
trgovci, banke, bančne družbe
– vrednote: vrste družbenih sprememb (sodobna industrija, tehnične
novosti, promet, rast mest), vrsta stanj (položaj delavcev)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Nathan Rotschild«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 154 (osrednje besedilo): Evropa v prvi polovici 19. stoletja ni do-
življala le pomembnih političnih, temveč tudi velike gospodarske in druž-
bene spremembe. Ko so bile napoleonske vojne in denarne težave, ki so jim
sledile, mimo, so se začele evropske države odpirati sodobni industriji in
tehničnim novostim, ki so že od druge polovice 18. stoletja spreminjale Ve-
liko Britanijo.
Velika Britanija se je proti Franciji in Napoleonu vojskovala predvsem na
morju, tako da vojna ni segla na njena tla. V vojnem času se je nemoteno na-
daljeval njen nagli gospodarski vzpon. Drugače je bilo na evropski celini,
kjer so se pridobitve sodobne industrije, ki so jih prinesli parni stroji, lahko
začele uveljavljati šele potem, ko se je vrnil mir.
b) str. 154 (osrednje besedilo): Novi izumi: razdalje se manjšajo: Medtem
ko so se v Evropi vojskovali, so občudovalci tehnike in izumitelji v Ameri-
ki in Veliki Britaniji iskali nove možnosti, kako uporabiti parni stroj. /…/
Parniki so nekaj časa pluli le po rekah in ob obali: na odprtih morjih in
oceanih so zaradi velike porabe premoga težko tekmovali s hitrimi jadrni-
cami, ki so še vso prvo polovico, marsikje pa tudi v drugi polovici 19. stole-
tja, prevažale potnike in blago iz Evrope na druge celine.
/…/ Po letu 1830 so železnice gradili po vsej Evropi in v Ameriki. Prej ve-
like razdalje so postale naenkrat manjše, saj sta pot, ki je s kočijo ali konjsko
vprego trajala nekaj dni, lokomotiva in vlak opravila v nekaj urah.
   218   219   220   221   222   223   224   225   226   227   228