Page 222 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 222
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
li in pozdravljali veliki zemljiški posestniki, pripadniki višjega plemstva in
visoki cerkveni gospodje. Menili so namreč, da razsvetljenske in revolucio-
narne zahtev ogrožajo njihovo moči in bogastvo.
Toda novi evropski red, ki so ga poslušale uveljaviti članice Svete zveze,
je imel vse od začetka v mnogih državah tedanje Evrope tudi odločne na-
sprotnike.
f) str. 150 (naloga): Preudarite: S pomočjo zemljevida ugotovite, kako so
si zmagovalci nad Napoleonom razdelili Evropo? Kakšne odnose v Evropi
je skušal ohraniti dunajski kongres?
XXXI. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA
– naslov: Toka zgodovine ni mogoče obrniti: Evropa 1815–48
– akterji: liberalci, privrženci v zahodni Evropi, ljudje po vsej Evropa,
Srbi, evropski vladarji
– vrednote: vrste družbenih sprememb (liberalizem, narodna gibanja,
upori), kulturne (dunajski valček)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Klub mislečih«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 151–152 (osrednje besedilo): Liberalizem je postal v prvi polovici
19. stoletja glavni nasprotnik legitimizma, načela, ki sta ga poskušala uve-
ljaviti Sveta zveza in dunajski kongres. Liberalci so bili v različnih državah
različno močni, vendar so zlasti v zahodni Evropi naglo pridobivali nove
privržence. Tam, kjer so narodi živeli razdeljeni v razne države ali pod tuji-
mi vladarji, so se liberalci povezali z narodnimi gibanji.
Pod vplivom francoske revolucije in napoleonskih vojn so začeli ljudje po
vsej Evropi spoznavati, da niso le državljani tega ali onega kraljestva ali prebi-
valci te ali one pokrajine, temveč tudi pripadniki narodov, ki jih jezik, skupni
izvor, običaji in zgodovina povezujejo v posebno, narodno skupnost.
b) str. 152 (osrednje besedilo): Vstaje in revolucije: Do uporov je prišlo
tudi na vzhodu Evrope. Za leta 1815 so se turški oblasti uprli Srbi. Čeprav
je Srbija ostala pod Turčijo, so si priborili pravico, da volijo svojega kneza
in sami pobirajo davke.
c) str. 153 (osrednje besedilo): Dunajski valček, ki je leta 1815 navdušil
evropske vladarje in njihove ministre, je v prvi polovici 19. stoletja osvojil
Evropo. Sklepi dunajskega kongresa pa so že dobro desetletje potem, ko so
li in pozdravljali veliki zemljiški posestniki, pripadniki višjega plemstva in
visoki cerkveni gospodje. Menili so namreč, da razsvetljenske in revolucio-
narne zahtev ogrožajo njihovo moči in bogastvo.
Toda novi evropski red, ki so ga poslušale uveljaviti članice Svete zveze,
je imel vse od začetka v mnogih državah tedanje Evrope tudi odločne na-
sprotnike.
f) str. 150 (naloga): Preudarite: S pomočjo zemljevida ugotovite, kako so
si zmagovalci nad Napoleonom razdelili Evropo? Kakšne odnose v Evropi
je skušal ohraniti dunajski kongres?
XXXI. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA
– naslov: Toka zgodovine ni mogoče obrniti: Evropa 1815–48
– akterji: liberalci, privrženci v zahodni Evropi, ljudje po vsej Evropa,
Srbi, evropski vladarji
– vrednote: vrste družbenih sprememb (liberalizem, narodna gibanja,
upori), kulturne (dunajski valček)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Klub mislečih«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 151–152 (osrednje besedilo): Liberalizem je postal v prvi polovici
19. stoletja glavni nasprotnik legitimizma, načela, ki sta ga poskušala uve-
ljaviti Sveta zveza in dunajski kongres. Liberalci so bili v različnih državah
različno močni, vendar so zlasti v zahodni Evropi naglo pridobivali nove
privržence. Tam, kjer so narodi živeli razdeljeni v razne države ali pod tuji-
mi vladarji, so se liberalci povezali z narodnimi gibanji.
Pod vplivom francoske revolucije in napoleonskih vojn so začeli ljudje po
vsej Evropi spoznavati, da niso le državljani tega ali onega kraljestva ali prebi-
valci te ali one pokrajine, temveč tudi pripadniki narodov, ki jih jezik, skupni
izvor, običaji in zgodovina povezujejo v posebno, narodno skupnost.
b) str. 152 (osrednje besedilo): Vstaje in revolucije: Do uporov je prišlo
tudi na vzhodu Evrope. Za leta 1815 so se turški oblasti uprli Srbi. Čeprav
je Srbija ostala pod Turčijo, so si priborili pravico, da volijo svojega kneza
in sami pobirajo davke.
c) str. 153 (osrednje besedilo): Dunajski valček, ki je leta 1815 navdušil
evropske vladarje in njihove ministre, je v prvi polovici 19. stoletja osvojil
Evropo. Sklepi dunajskega kongresa pa so že dobro desetletje potem, ko so
