Page 224 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 224
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
c) str. 155 (osrednje besedilo): Vodstvo Velike Britanije: Velika Britani-
ja – prva industrijska država na svetu – je v prvi polovici 19. stoletja še po-
večala svojo prednost pred ostalo Evropo. Postala je prava delavnica sveta.
Cela mesta so se spremenila v velike tovarne, ki so proizvajale tkanine, žele-
zo in stroje. Z gradnji železnic je proizvodnja železa silno narasla. /…/ Z no-
vimi prometnimi potmi in železniškimi progami se je večalo domače trži-
šče, vedno več in več izdelkov pa je romalo v pristanišča in izvoz. Britanski
trgovci in podjetja so s tekstilnimi izdelki, železniškimi tirnicami in parni-
mi stroji zalagali evropske države in Ameriko.
Vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo dovolj denarja. /…/ Velika Brita-
nija je bila tudi v tem pogledu pred ostalim svetom: imela je velike banke
in bančne družbe, ki so lahko podjetnikom posojale velike vsote denarja,
mnogo večje kot druge banke v Evropi.
č) str. 155 (osrednje besedilo): Druge države zaostajajo: Druge, celo naj-
bolj razvite evropske države so v prvi polovici 19. stoletja močno zaostaja-
le za Veliko Britanijo. V industrijskem razvoju in uporabi parnih strojev so
se ji nekako približale le Združene države Amerike. Protifrancoske zave-
znice na evropski celini in Francija so bile leta 1815 preveč izčrpane od voj-
skovanja in so se morale najprej izkopati iz gospodarskih in denarnih težav.
Kmalu po končanih vojnah so sicer marsikje res zapluli prvi parniki, zaro-
potali parni stroji in zrastle nove tekstilne tovarne, toda pravi gospodarski
vzpon se je začel šele dobro desetletje in pol kasneje, po letu 1830. /…/ Že
v tridesetih letih 19. stoletja so tudi na evropski celini stekle prve železni-
ce. Vendar Velike Britanije ni bilo lahko dohiteti. Kljub novim industrij-
skim središčem, tovarniškim mestom in železnicam je bil razvoj industri-
je na evropski celini mnogo počasnejši kot v britanskem kraljestvu, Evropa
pa je sredi 19. stoletja še v veliki večini ohranjala podeželsko podobo in še
prestopala prag nove, industrijske dobe.
d) str. 155–156 (osrednje besedilo): Nastanek velikih industrijskih mest:
bogastvo in revščina: V prvi polovici 19. stoletja se je povsod v Evropi na-
daljevala nagla rast prebivalstva. V deželah, kjer je še prevladovalo kmetij-
stvo, so ljudje še naprej večinoma živeli na vasi in podeželju. V Veliki Bri-
taniji in državah, kjer se je uveljavila industrija, pa so se silno hitro poveče-
vala mesta.
/…/
Mesta so se večala tudi drugod v Evropi, vendar ne tako hitro kot v Veliki
Britaniji. Razmere, v katerih so živeli tovarniški delavci, so bile pri tem raz-
lične po deželah, toda večinoma ne mnogo boljše kot v britanskih mestih.
c) str. 155 (osrednje besedilo): Vodstvo Velike Britanije: Velika Britani-
ja – prva industrijska država na svetu – je v prvi polovici 19. stoletja še po-
večala svojo prednost pred ostalo Evropo. Postala je prava delavnica sveta.
Cela mesta so se spremenila v velike tovarne, ki so proizvajale tkanine, žele-
zo in stroje. Z gradnji železnic je proizvodnja železa silno narasla. /…/ Z no-
vimi prometnimi potmi in železniškimi progami se je večalo domače trži-
šče, vedno več in več izdelkov pa je romalo v pristanišča in izvoz. Britanski
trgovci in podjetja so s tekstilnimi izdelki, železniškimi tirnicami in parni-
mi stroji zalagali evropske države in Ameriko.
Vse to ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo dovolj denarja. /…/ Velika Brita-
nija je bila tudi v tem pogledu pred ostalim svetom: imela je velike banke
in bančne družbe, ki so lahko podjetnikom posojale velike vsote denarja,
mnogo večje kot druge banke v Evropi.
č) str. 155 (osrednje besedilo): Druge države zaostajajo: Druge, celo naj-
bolj razvite evropske države so v prvi polovici 19. stoletja močno zaostaja-
le za Veliko Britanijo. V industrijskem razvoju in uporabi parnih strojev so
se ji nekako približale le Združene države Amerike. Protifrancoske zave-
znice na evropski celini in Francija so bile leta 1815 preveč izčrpane od voj-
skovanja in so se morale najprej izkopati iz gospodarskih in denarnih težav.
Kmalu po končanih vojnah so sicer marsikje res zapluli prvi parniki, zaro-
potali parni stroji in zrastle nove tekstilne tovarne, toda pravi gospodarski
vzpon se je začel šele dobro desetletje in pol kasneje, po letu 1830. /…/ Že
v tridesetih letih 19. stoletja so tudi na evropski celini stekle prve železni-
ce. Vendar Velike Britanije ni bilo lahko dohiteti. Kljub novim industrij-
skim središčem, tovarniškim mestom in železnicam je bil razvoj industri-
je na evropski celini mnogo počasnejši kot v britanskem kraljestvu, Evropa
pa je sredi 19. stoletja še v veliki večini ohranjala podeželsko podobo in še
prestopala prag nove, industrijske dobe.
d) str. 155–156 (osrednje besedilo): Nastanek velikih industrijskih mest:
bogastvo in revščina: V prvi polovici 19. stoletja se je povsod v Evropi na-
daljevala nagla rast prebivalstva. V deželah, kjer je še prevladovalo kmetij-
stvo, so ljudje še naprej večinoma živeli na vasi in podeželju. V Veliki Bri-
taniji in državah, kjer se je uveljavila industrija, pa so se silno hitro poveče-
vala mesta.
/…/
Mesta so se večala tudi drugod v Evropi, vendar ne tako hitro kot v Veliki
Britaniji. Razmere, v katerih so živeli tovarniški delavci, so bile pri tem raz-
lične po deželah, toda večinoma ne mnogo boljše kot v britanskih mestih.
