Page 226 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 226
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
b) str. 163 (komentar k zemljevidu): Revolucije leta 1848: Revolucije leta
1848 so zajele velik del Evrope; drugače je bilo v Španiji in Rusiji, kjer na-
sprotniki oblasti niso imeli zadostne podpore meščanstva, ter tudi v Belgiji
in Veliki Britaniji, kjer je pod vplivom nagle rasti industrije meščanstvo že
pred letom 1848 dobilo določene politične pravice.
c) str. 166 (osrednje besedilo): Leto 1848: Konec stare, začetek nove dobe:
Revolucionarjem, ki so stali na čelu revolucij leta 1848, ni uspelo nikjer ure-
sničiti sovjih političnih in narodnih želja in ciljev. Revolucije so bile povsod
premagane in na oblast so se ponekod vrnili stari, drugod novi oblastniki,
ki so odpravili svoboščine, pridobljene v času revolucionarnega nemira, ter
spet zavladali sami z ozkim krogom somišljenikov in pomagačev.
Kljub temu Evropa okoli leta 1850 ni bila več stara Evropa, Evropa iz-
pred leta 1848. Fevdalizma, razen v Rusiji in Turčiji, ni bilo nikjer več, in tu
hitreje, tam počasneje so se v vseh delih Evrope množile tovarne, železni-
ce in velike industrijske delavnice. Meščanstvu leta 1848 sicer še ni uspelo
politično zmagati, vendar njegovega gospodarskega vzpona ni mogel zau-
staviti nihče več. S tem pa so se v drugi polovici 19. stoletja postopoma, ko-
rak za korakom, odpirala vrata tudi uresničevanju narodnih in političnih
ciljev, ki jih revolucionarjem leta 1848 še ni uspelo uresničiti.
č) str. 166 (naloga): Preudarite: Kakšni si bili vzroki za izbruh revolu-
cij leta 1848 v Evropi? Kakšno prelomnico pomeni za Evropo leto 1848?
XXXIV. vsebinski sklop/tema: ZMAGOSLAVJE MEŠČANSTVA
– naslov: Zlata doba industrije
– akterji: zahodna Evropa, evropske države, srednja in vzhodna Evropa
– vrednote: vrste družbenih sprememb (gospodarski in industrijski raz-
cvet, počasnejši razvoj v evropskih državah, gradnja železnic; premoženje
in bogastvo/obubožanje in propad), liberalne (dovolj denarja, gospodar-
ska svoboda, ukinitev cehov, konkurenca, vpliv železnic, rast mest, indu-
strijska podjetja)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Kot pajkova mreža«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 170 (osrednje besedilo): Po letu 1850 so razvoj industrije, gradnja
železnic in trgovina doživeli pravi polet. Hitra gospodarska rast se ni nada-
ljevala le v Veliki Britaniji. Francija, Belgija, Švica, nekatere nemške države
in Združene države Amerike na oni strani Atlantika so se spremenile v ve-
b) str. 163 (komentar k zemljevidu): Revolucije leta 1848: Revolucije leta
1848 so zajele velik del Evrope; drugače je bilo v Španiji in Rusiji, kjer na-
sprotniki oblasti niso imeli zadostne podpore meščanstva, ter tudi v Belgiji
in Veliki Britaniji, kjer je pod vplivom nagle rasti industrije meščanstvo že
pred letom 1848 dobilo določene politične pravice.
c) str. 166 (osrednje besedilo): Leto 1848: Konec stare, začetek nove dobe:
Revolucionarjem, ki so stali na čelu revolucij leta 1848, ni uspelo nikjer ure-
sničiti sovjih političnih in narodnih želja in ciljev. Revolucije so bile povsod
premagane in na oblast so se ponekod vrnili stari, drugod novi oblastniki,
ki so odpravili svoboščine, pridobljene v času revolucionarnega nemira, ter
spet zavladali sami z ozkim krogom somišljenikov in pomagačev.
Kljub temu Evropa okoli leta 1850 ni bila več stara Evropa, Evropa iz-
pred leta 1848. Fevdalizma, razen v Rusiji in Turčiji, ni bilo nikjer več, in tu
hitreje, tam počasneje so se v vseh delih Evrope množile tovarne, železni-
ce in velike industrijske delavnice. Meščanstvu leta 1848 sicer še ni uspelo
politično zmagati, vendar njegovega gospodarskega vzpona ni mogel zau-
staviti nihče več. S tem pa so se v drugi polovici 19. stoletja postopoma, ko-
rak za korakom, odpirala vrata tudi uresničevanju narodnih in političnih
ciljev, ki jih revolucionarjem leta 1848 še ni uspelo uresničiti.
č) str. 166 (naloga): Preudarite: Kakšni si bili vzroki za izbruh revolu-
cij leta 1848 v Evropi? Kakšno prelomnico pomeni za Evropo leto 1848?
XXXIV. vsebinski sklop/tema: ZMAGOSLAVJE MEŠČANSTVA
– naslov: Zlata doba industrije
– akterji: zahodna Evropa, evropske države, srednja in vzhodna Evropa
– vrednote: vrste družbenih sprememb (gospodarski in industrijski raz-
cvet, počasnejši razvoj v evropskih državah, gradnja železnic; premoženje
in bogastvo/obubožanje in propad), liberalne (dovolj denarja, gospodar-
ska svoboda, ukinitev cehov, konkurenca, vpliv železnic, rast mest, indu-
strijska podjetja)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Kot pajkova mreža«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 170 (osrednje besedilo): Po letu 1850 so razvoj industrije, gradnja
železnic in trgovina doživeli pravi polet. Hitra gospodarska rast se ni nada-
ljevala le v Veliki Britaniji. Francija, Belgija, Švica, nekatere nemške države
in Združene države Amerike na oni strani Atlantika so se spremenile v ve-
