Page 231 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 231
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
a) str. 184 (osrednje besedilo): Do konca 19. stoletja je v vsem svetu moč-
no naraslo prebivalstvo. Samo v Evropi se je od začetka do konca stoletja
več kot podvojilo: okoli leta 1800 ga je imela približno 187 milijonov, oko-
li leta 1900 več kot 400 milijonov.
Posebej naglo so rastla mesta. V zahodni Evropi, kjer je bilo v začetku
19. stoletja le nekaj več kot dvajset mest z nad 100 000 prebivalci, jih je bilo
do konca stoletja kar sedem, ki so štela več kot milijon ljudi, približno 140
pa jih je imelo več kot 100 000. London, največje in najbogatejše mesto na
svetu, je imel leta 1901 skupaj z okolico več kot šest milijonov prebivalcev.
b) str. 184–185 (osrednje besedilo): Življenje v velikem mestu: Velika
evropska mesta so v drugi polovici 19. stoletja naglo spreminjala svojo po-
dobo. /…/ London je že leta 1863 dobil prvo podzemno železnico, potnike
iz enega dela mesta v drugega pa so – kot drugod v Evropi – prevažale tudi
velike kočije in cestne železnice s konjsko vprego. /…/
Cvetoča in velika evropska mesta pa so imela tudi v drugi polovici 19.
stoletja svojo temno in žalostno plat. To so bila obsežna in zanemarjena
predmestja, kjer so v skrajnem siromaštvu živeli delavci in mestna revščina.
c) str. 185 (osrednje besedilo): Vasi se praznijo: izseljevanje v Ameriko:
V zadnjih desetletjih 19. stoletja so se kmetje v številnih evropskih deže-
lah, podobno kot na Slovenskem, borili z velikimi težavami. Ljudi na vasi
je bilo vedno več, zaslužek pa je bil vedno manjši. Mladi kmečki sinovi in
hčere, ki so ostali brez kruha in dela, so srečo in zaposlitev iskali v mestih.
Toda tu je bilo delo vedno težje najti. Zato se je v zadnjih desetletjih 19. in
v začetku 20. stoletja vse več ljudi odločilo, da si delo poiščejo v Južni Ame-
riki ali Avstraliji, predvsem pa v Združenih državah Amerike.
/…/
Z doseljevanjem iz Evrope je prebivalstvo Združenih držav posebej hi-
tro naraščalo. V letih 1850–1900 se je več kot potrojilo. Povečalo se je od
23 na 76 milijonov.
č) str. 185 (osrednje besedilo): Delavci se združujejo in povezujejo: /…/
Že pred letom 1848 sta poskušala tako delavce v različnih deželah Evro-
pe povezati med seboj Karl Marx (1818–81) in Friedrich Engels (1820–
95). /…/
Internacionala je spodbudila razvoj delavskega gibanja v nekaterih deže-
lah, vendar ji delavstva v Evropi ni uspelo tesneje povezati. Razmere v posa-
meznih deželah so bile preveč različne. Poleg tega so se v vodstvu interna-
cionale pogledi na to, kako naj se delavci borijo za svoje pravice. močno raz-
a) str. 184 (osrednje besedilo): Do konca 19. stoletja je v vsem svetu moč-
no naraslo prebivalstvo. Samo v Evropi se je od začetka do konca stoletja
več kot podvojilo: okoli leta 1800 ga je imela približno 187 milijonov, oko-
li leta 1900 več kot 400 milijonov.
Posebej naglo so rastla mesta. V zahodni Evropi, kjer je bilo v začetku
19. stoletja le nekaj več kot dvajset mest z nad 100 000 prebivalci, jih je bilo
do konca stoletja kar sedem, ki so štela več kot milijon ljudi, približno 140
pa jih je imelo več kot 100 000. London, največje in najbogatejše mesto na
svetu, je imel leta 1901 skupaj z okolico več kot šest milijonov prebivalcev.
b) str. 184–185 (osrednje besedilo): Življenje v velikem mestu: Velika
evropska mesta so v drugi polovici 19. stoletja naglo spreminjala svojo po-
dobo. /…/ London je že leta 1863 dobil prvo podzemno železnico, potnike
iz enega dela mesta v drugega pa so – kot drugod v Evropi – prevažale tudi
velike kočije in cestne železnice s konjsko vprego. /…/
Cvetoča in velika evropska mesta pa so imela tudi v drugi polovici 19.
stoletja svojo temno in žalostno plat. To so bila obsežna in zanemarjena
predmestja, kjer so v skrajnem siromaštvu živeli delavci in mestna revščina.
c) str. 185 (osrednje besedilo): Vasi se praznijo: izseljevanje v Ameriko:
V zadnjih desetletjih 19. stoletja so se kmetje v številnih evropskih deže-
lah, podobno kot na Slovenskem, borili z velikimi težavami. Ljudi na vasi
je bilo vedno več, zaslužek pa je bil vedno manjši. Mladi kmečki sinovi in
hčere, ki so ostali brez kruha in dela, so srečo in zaposlitev iskali v mestih.
Toda tu je bilo delo vedno težje najti. Zato se je v zadnjih desetletjih 19. in
v začetku 20. stoletja vse več ljudi odločilo, da si delo poiščejo v Južni Ame-
riki ali Avstraliji, predvsem pa v Združenih državah Amerike.
/…/
Z doseljevanjem iz Evrope je prebivalstvo Združenih držav posebej hi-
tro naraščalo. V letih 1850–1900 se je več kot potrojilo. Povečalo se je od
23 na 76 milijonov.
č) str. 185 (osrednje besedilo): Delavci se združujejo in povezujejo: /…/
Že pred letom 1848 sta poskušala tako delavce v različnih deželah Evro-
pe povezati med seboj Karl Marx (1818–81) in Friedrich Engels (1820–
95). /…/
Internacionala je spodbudila razvoj delavskega gibanja v nekaterih deže-
lah, vendar ji delavstva v Evropi ni uspelo tesneje povezati. Razmere v posa-
meznih deželah so bile preveč različne. Poleg tega so se v vodstvu interna-
cionale pogledi na to, kako naj se delavci borijo za svoje pravice. močno raz-
