Page 225 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 225
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
e) str. 156 (komentar pod sliko): Nathan Rotschild, bankir v Londo-
nu: Med najbogatejšimi ljudmi v Evropi v prvi polovici 19. stoletja so bili
bančniki židovske družine Rotschild. Banke so imeli v vseh pomembnej-
ših evropskih prestolnicah. Oče ustanovitelj družine je imel v začetku sto-
letja majhno menjalnico denarja. Sinovi so s posojanjem denarja in prekup-
čevanjem postali bogataši.
f) str. 156–157 (osrednje besedilo): Podjetniki in delavci: Tovarniški de-
lavci niso živeli le v slabih stanovanjskih razmerah, ampak so morali od
zgodnjega jutra do poznega večera, tudi po 16 ur na dan, trdo delati, in to
za majhno plačilo. Ker je bila plača moških za vzdrževanje družine pre-
majhna, so marsikje delali tudi ženske in otroci.
/…/
V Veliki Britaniji se je tako že v prvi polovici 19. stoletja razvilo množič-
no gibanje in od vlade zahtevalo, da zaščiti delavce, omeji dolžino njihove-
ga delavnika in prepreči izkoriščanje otrok. Pridružili so se mu tudi mešča-
ni, saj jih je pretresla delavska revščina. Vendar so bili uspehi tega gibanja
majhni: vlada je sicer izdala zakone, ki so urejali delo žensk in otrok in ne-
koliko izboljšali delavski položaj, toda delavci so za majhen zaslužek še na-
prej delali po ves dan in živeli v revščini in pomanjkanju.
Nič boljši ni bil položaj tovarniških delavcev v drugih evropskih državah.
g) str. 157 (naloga): Preudarite: Primerjajte gospodarski razvoj evrop-
skih držav v prvi polovici 19. stoletja. Zakaj je bila Velika Britanija korak
pred drugimi?
XXXIII. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA
– naslov: Revolucije leta 1848
– akterji: Evropa, Italija, Francija, Nemčija, Španija, Rusija, Belgija, Ve-
lika Britanija, stara Evropa,
– vrednote: vrste družbenih sprememb (nov val revolucij, neuspeh, ko-
nec stare Evrope), emocionalne (revolucionarni nemir, izbruh revolucij)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Revolucije leta 1848«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 162 (osrednje besedilo): Leta 1848 je Evropa doživela nov val revo-
lucij. Prvi nemiri so se pojavili v Italiji, nato se je proti kralju in kraljestvu
dvignilo ljudstvo v Franciji, pod vplivom francoskih dogodkov pa je revo-
lucionarni nemir zajel tudi Nemčijo in habsburško monarhijo.
e) str. 156 (komentar pod sliko): Nathan Rotschild, bankir v Londo-
nu: Med najbogatejšimi ljudmi v Evropi v prvi polovici 19. stoletja so bili
bančniki židovske družine Rotschild. Banke so imeli v vseh pomembnej-
ših evropskih prestolnicah. Oče ustanovitelj družine je imel v začetku sto-
letja majhno menjalnico denarja. Sinovi so s posojanjem denarja in prekup-
čevanjem postali bogataši.
f) str. 156–157 (osrednje besedilo): Podjetniki in delavci: Tovarniški de-
lavci niso živeli le v slabih stanovanjskih razmerah, ampak so morali od
zgodnjega jutra do poznega večera, tudi po 16 ur na dan, trdo delati, in to
za majhno plačilo. Ker je bila plača moških za vzdrževanje družine pre-
majhna, so marsikje delali tudi ženske in otroci.
/…/
V Veliki Britaniji se je tako že v prvi polovici 19. stoletja razvilo množič-
no gibanje in od vlade zahtevalo, da zaščiti delavce, omeji dolžino njihove-
ga delavnika in prepreči izkoriščanje otrok. Pridružili so se mu tudi mešča-
ni, saj jih je pretresla delavska revščina. Vendar so bili uspehi tega gibanja
majhni: vlada je sicer izdala zakone, ki so urejali delo žensk in otrok in ne-
koliko izboljšali delavski položaj, toda delavci so za majhen zaslužek še na-
prej delali po ves dan in živeli v revščini in pomanjkanju.
Nič boljši ni bil položaj tovarniških delavcev v drugih evropskih državah.
g) str. 157 (naloga): Preudarite: Primerjajte gospodarski razvoj evrop-
skih držav v prvi polovici 19. stoletja. Zakaj je bila Velika Britanija korak
pred drugimi?
XXXIII. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA
– naslov: Revolucije leta 1848
– akterji: Evropa, Italija, Francija, Nemčija, Španija, Rusija, Belgija, Ve-
lika Britanija, stara Evropa,
– vrednote: vrste družbenih sprememb (nov val revolucij, neuspeh, ko-
nec stare Evrope), emocionalne (revolucionarni nemir, izbruh revolucij)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Revolucije leta 1848«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 162 (osrednje besedilo): Leta 1848 je Evropa doživela nov val revo-
lucij. Prvi nemiri so se pojavili v Italiji, nato se je proti kralju in kraljestvu
dvignilo ljudstvo v Franciji, pod vplivom francoskih dogodkov pa je revo-
lucionarni nemir zajel tudi Nemčijo in habsburško monarhijo.
