Page 221 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 221
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
b) str. 148 (osrednje besedilo): V znamenju dunajskega valčka: Na Duna-
ju je tedaj prihajal v modo nov ples: dunajski valček. Vse se je vrtelo v nje-
govem ritmu in v njem so zaplesali tudi ruski in avstrijski cesar, kralji, kne-
zi in njihovi odposlanci.
/…/
Toda v resnici so medtem, ko je kongres plesal, vladarji in svetovalci spre-
jemali pomembne odločitve. Evropo so poskušali urediti tako, da bi ne bila
nobena med zmagovitimi državami premočna in bi med njimi vladalo rav-
novesje. Francijo so obnovili v starih mejah, takšnih, kot so veljale pred voj-
no. Ob francoskih mejah so okrepili sardinsko kraljestvo s središčem v To-
rinu in ustanovili nizozemsko kraljestvo, ki je združevalo današnje Belgijo,
Nizozemsko in Luksemburg. Italija je ostala razdeljena v več držav; veliko
posest v severni Italiji, Benečijo z Benetkami in Lombardijo z Milanom, pa
je dobila Avstrija. Razdeljena je ostala tudi Nemčija. Namesto Nemškega
cesarstva, ki ga je ukinil Napoleon, so na Dunaju ustanovili zvezo 39 nem-
ških držav z Avstrijo na čelu. Poleg Avstrije – habsburške monarhije – je
svoje ozemlje najmočneje povečala Rusija, glavna zmagovalka nad Napole-
onom. Dobila je Finsko in osrednji del Poljske z Varšavo.
c) str. 148 (osrednje besedilo): Utrditev in vrnitev starih vladarjev: To,
da so si na dunajskem kongresu v letih 1814 in 1815 na novo razdelili Evro-
po, zmagovalcem nad Napoleonom, posebej avstrijskemu kanclerju Met-
ternichu, ni bilo dovolj. Po njihovem mnenju bi lahko nered in nasilje v pri-
hodnje preprečili le stari in preizkušeni vladarju, ki bi se morali tam, kjer
so med revolucijo in vojnami izgubili oblast, vrniti na prestol, tam, kjer so
jo ves čas imeli, pa svojo moč še utrditi. Stališče, da imajo vladarji, ki so vla-
dali stoletja, do prestola pravico, ki jim je ne sme nihče vzeti, tudi prebival-
stvo dežele, ki ji vladajo, ne, imenujemo legitimizem.
Udeleženci dunajskega kongresa so storili vse, da bi po letu 1815 v Evro-
pi uveljavili načelo legitimizma in obnovili ali utrdili oblast starih dinastij
in plemiških družin.
č) str. 149 (komentar pod sliko): ‚Kraljevska kuhinja‘ na Dunaju: Evrop-
ski vladarji na dunajskem kongresu delijo Evropo.
d) str. 150 (komentar pod sliko): Clemens Metternich: Avstrijski kan-
cler Clemens Metternich (1773–1859) je imel na dunajskem kongresu
glavno besedo, bil pa je tudi najvplivnejši politik v habsburški monarhiji
vse do leta 1848. Zato so ga imenovali evropski kočijaž.
e) str. 150 (osrednje besedilo): Privrženci in nasprotniki dunajskega kon-
gresa: Sklepe in odločitve dunajskega kongresa so po vsej Evropi podpira-
b) str. 148 (osrednje besedilo): V znamenju dunajskega valčka: Na Duna-
ju je tedaj prihajal v modo nov ples: dunajski valček. Vse se je vrtelo v nje-
govem ritmu in v njem so zaplesali tudi ruski in avstrijski cesar, kralji, kne-
zi in njihovi odposlanci.
/…/
Toda v resnici so medtem, ko je kongres plesal, vladarji in svetovalci spre-
jemali pomembne odločitve. Evropo so poskušali urediti tako, da bi ne bila
nobena med zmagovitimi državami premočna in bi med njimi vladalo rav-
novesje. Francijo so obnovili v starih mejah, takšnih, kot so veljale pred voj-
no. Ob francoskih mejah so okrepili sardinsko kraljestvo s središčem v To-
rinu in ustanovili nizozemsko kraljestvo, ki je združevalo današnje Belgijo,
Nizozemsko in Luksemburg. Italija je ostala razdeljena v več držav; veliko
posest v severni Italiji, Benečijo z Benetkami in Lombardijo z Milanom, pa
je dobila Avstrija. Razdeljena je ostala tudi Nemčija. Namesto Nemškega
cesarstva, ki ga je ukinil Napoleon, so na Dunaju ustanovili zvezo 39 nem-
ških držav z Avstrijo na čelu. Poleg Avstrije – habsburške monarhije – je
svoje ozemlje najmočneje povečala Rusija, glavna zmagovalka nad Napole-
onom. Dobila je Finsko in osrednji del Poljske z Varšavo.
c) str. 148 (osrednje besedilo): Utrditev in vrnitev starih vladarjev: To,
da so si na dunajskem kongresu v letih 1814 in 1815 na novo razdelili Evro-
po, zmagovalcem nad Napoleonom, posebej avstrijskemu kanclerju Met-
ternichu, ni bilo dovolj. Po njihovem mnenju bi lahko nered in nasilje v pri-
hodnje preprečili le stari in preizkušeni vladarju, ki bi se morali tam, kjer
so med revolucijo in vojnami izgubili oblast, vrniti na prestol, tam, kjer so
jo ves čas imeli, pa svojo moč še utrditi. Stališče, da imajo vladarji, ki so vla-
dali stoletja, do prestola pravico, ki jim je ne sme nihče vzeti, tudi prebival-
stvo dežele, ki ji vladajo, ne, imenujemo legitimizem.
Udeleženci dunajskega kongresa so storili vse, da bi po letu 1815 v Evro-
pi uveljavili načelo legitimizma in obnovili ali utrdili oblast starih dinastij
in plemiških družin.
č) str. 149 (komentar pod sliko): ‚Kraljevska kuhinja‘ na Dunaju: Evrop-
ski vladarji na dunajskem kongresu delijo Evropo.
d) str. 150 (komentar pod sliko): Clemens Metternich: Avstrijski kan-
cler Clemens Metternich (1773–1859) je imel na dunajskem kongresu
glavno besedo, bil pa je tudi najvplivnejši politik v habsburški monarhiji
vse do leta 1848. Zato so ga imenovali evropski kočijaž.
e) str. 150 (osrednje besedilo): Privrženci in nasprotniki dunajskega kon-
gresa: Sklepe in odločitve dunajskega kongresa so po vsej Evropi podpira-
