Page 220 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 220
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
oblast prisvojil Napoleon. /…/ Francoska vojska je po letu 1800 osvojila ve-
lik del Evrope od Španije do Rusije. /…/
S francosko vojsko in osvajanji so se francoska revolucionarna gesla in
misli širili po Evropi, francoske oblasti pa so v deželah, ki so jih zasedle,
uvedle nekatere francoske zakone in revolucionarne pridobitve. Vseeno
Francozi v pokrajinah, ki so jih osvojili, niso naleteli samo na prijazen spre-
jem. Marsikje so se jim prebivalci uprli, saj so jim nalagali velike davke, jim
vsiljevali svoje uradnike in upravo in kršili njihove običaje.
XXX. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA
– naslov: Dunajski kongres: diplomati delijo Evropo
– akterji: evropska kraljestva, Francija, Napoleon, vladarji in odposlan-
ci zmagovitih držav, 4 velesile (Avstrija, Velika Britanija, Prusija, Rusija),
Evropa, Metternich, članice Svete zveze
– vrednote: vrste družbenih sprememb (zmaga nad Napoleonom, de-
litev Evrope, prizadevanja za vzpostavitev ravnovesja med silami, utrjeva-
nje oblasti starih dinastij, legitimizem, novi evropski red), vrsta dogodkov
(»dunajski kongres«), občečloveške (razsvetljenska misel o človeški ena-
kosti in svobodi), kulturne (»dunajski valček«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»V modo je prišel nov ples: dunajski valček«;
»‘Kraljevska kuhinja‘ na Dunaju«, »Clemens Metternich«), zemljevid
(»Evropa 1815«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 148 (osrednje besedilo): Leta 1814, ko so se vojne evropskih kra-
ljestev s Francijo in Napoleonom bližale koncu, so se vladarji in odposlan-
ci zmagovitih držav zbrali na Dunaju, da bi na novo zarisali evropski ze-
mljevid in se dogovorili o tem, kakšna bo Evropa po vojni. Pobudo za »du-
najski kongres« je dal avstrijski prvi minister (nemško imenovan kancler)
Clemens Metternich (1773–1859). Bil je prepričan, da je poglavitni krivec
z številne žrtve in vojne od francoske revolucije dalje razsvetljenska misel
o človeški enakosti in svobodi. Menil je, da je treba Evropo in svet v priho-
dnje urediti tako, da se revolucije ne bodo več ponovile. Glavno besedo na
dunajskem kongresu so imele štiri velesile: Avstrija, Velika Britanija, Prusi-
ja in Rusija. Po Napoleonovem porazu, potem ko v Parizu zavladali Napo-
leonovi nasprotniki, je četverica velikih sprejela medse še Francijo.
oblast prisvojil Napoleon. /…/ Francoska vojska je po letu 1800 osvojila ve-
lik del Evrope od Španije do Rusije. /…/
S francosko vojsko in osvajanji so se francoska revolucionarna gesla in
misli širili po Evropi, francoske oblasti pa so v deželah, ki so jih zasedle,
uvedle nekatere francoske zakone in revolucionarne pridobitve. Vseeno
Francozi v pokrajinah, ki so jih osvojili, niso naleteli samo na prijazen spre-
jem. Marsikje so se jim prebivalci uprli, saj so jim nalagali velike davke, jim
vsiljevali svoje uradnike in upravo in kršili njihove običaje.
XXX. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA
– naslov: Dunajski kongres: diplomati delijo Evropo
– akterji: evropska kraljestva, Francija, Napoleon, vladarji in odposlan-
ci zmagovitih držav, 4 velesile (Avstrija, Velika Britanija, Prusija, Rusija),
Evropa, Metternich, članice Svete zveze
– vrednote: vrste družbenih sprememb (zmaga nad Napoleonom, de-
litev Evrope, prizadevanja za vzpostavitev ravnovesja med silami, utrjeva-
nje oblasti starih dinastij, legitimizem, novi evropski red), vrsta dogodkov
(»dunajski kongres«), občečloveške (razsvetljenska misel o človeški ena-
kosti in svobodi), kulturne (»dunajski valček«)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»V modo je prišel nov ples: dunajski valček«;
»‘Kraljevska kuhinja‘ na Dunaju«, »Clemens Metternich«), zemljevid
(»Evropa 1815«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 148 (osrednje besedilo): Leta 1814, ko so se vojne evropskih kra-
ljestev s Francijo in Napoleonom bližale koncu, so se vladarji in odposlan-
ci zmagovitih držav zbrali na Dunaju, da bi na novo zarisali evropski ze-
mljevid in se dogovorili o tem, kakšna bo Evropa po vojni. Pobudo za »du-
najski kongres« je dal avstrijski prvi minister (nemško imenovan kancler)
Clemens Metternich (1773–1859). Bil je prepričan, da je poglavitni krivec
z številne žrtve in vojne od francoske revolucije dalje razsvetljenska misel
o človeški enakosti in svobodi. Menil je, da je treba Evropo in svet v priho-
dnje urediti tako, da se revolucije ne bodo več ponovile. Glavno besedo na
dunajskem kongresu so imele štiri velesile: Avstrija, Velika Britanija, Prusi-
ja in Rusija. Po Napoleonovem porazu, potem ko v Parizu zavladali Napo-
leonovi nasprotniki, je četverica velikih sprejela medse še Francijo.
