Page 217 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 217
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
snemati. Moderna industrija se je začela v zahodni Evropi uveljavljati šele
okoli 1820–30.
XXVIII. vsebinski sklop/tema: KONEC STAREGA REDA
– naslov: Amerika se upre
– akterji: evropski narodi, priseljenci iz Evrope, družba v Ameriki, Bri-
tanci, Evropejci, Združene države Amerike
– vrednote: vrste družbenih sprememb (migracije v Ameriko, nastanek
nove družbe, novi/stari način življenja), vrste stanj (verske, vojne, evropski
način življenja), občečloveške (verska strpnost, sposobnosti, vzor), liberal-
ne (pravičnost, svoboda; kritika: neenakost)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»New Amsterdam – New York«, ), zemlje-
vid (»Nastanek ZDA«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 127 (osrednje besedilo): Po Kolumbovem odkritju Amerike so
na njenih obalah ustanavljali postojanke različni evropski narodi: Španci,
Portugalci, Angleži, Francozi, Nizozemci in celo Švedi.
b) str. 127 (osrednje besedilo): Britanske kolonije v Severni Ameriki in
njihovi prebivalci: /…/ Med priseljenci, ki so v 17. in 18. stoletju prihajali iz
Evrope v Severno Ameriko, je bilo veliko trgovcev in pustolovcev, ki so že-
leli čim hitreje obogateti. Toda na dolgo in nevarno pot čez ocean se od za-
četka 17. stoletja v vedno večjem številu odpravljali tudi ljudje, ki so Evro-
po zapuščali zaradi svoje vere. Evropa tedaj še ni poznala verske strpnosti
in pretresale so jo verske vojne. V katoliških državah so preganjali prote-
stante, v protestantskih katolike in pripadnike tistih protestantskih sku-
pin, ki niso pripadali isti cerkvi in veri kot večina plemstva in njihov vladar.
c) str. 127 (osrednje besedilo): V Ameriki nastaja nova družba: Med pri-
seljenci, ki so prihajali v Ameriko, so bili torej ljudje različne vere, revni in
bogati, preprosti in imenitni. Toda ko so pristali na ameriških obalah in
se znašli v ameriški divjini, ni bilo več pomembno, kdo je bil v Evropi ple-
mič in kdo kmet, kdo bogat meščan in kdo siromašen obrtnik, kdo prote-
stant in kdo katolik.
/…/
V angleških kolonijah v Ameriki je tako postopoma nastajala nova
družba, drugačna od družb v Evropi in družbe v Veliki Britaniji. Ameri-
čani drug drugega niso več toliko cenili po imenitnosti prednikov, po tem,
snemati. Moderna industrija se je začela v zahodni Evropi uveljavljati šele
okoli 1820–30.
XXVIII. vsebinski sklop/tema: KONEC STAREGA REDA
– naslov: Amerika se upre
– akterji: evropski narodi, priseljenci iz Evrope, družba v Ameriki, Bri-
tanci, Evropejci, Združene države Amerike
– vrednote: vrste družbenih sprememb (migracije v Ameriko, nastanek
nove družbe, novi/stari način življenja), vrste stanj (verske, vojne, evropski
način življenja), občečloveške (verska strpnost, sposobnosti, vzor), liberal-
ne (pravičnost, svoboda; kritika: neenakost)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»New Amsterdam – New York«, ), zemlje-
vid (»Nastanek ZDA«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 127 (osrednje besedilo): Po Kolumbovem odkritju Amerike so
na njenih obalah ustanavljali postojanke različni evropski narodi: Španci,
Portugalci, Angleži, Francozi, Nizozemci in celo Švedi.
b) str. 127 (osrednje besedilo): Britanske kolonije v Severni Ameriki in
njihovi prebivalci: /…/ Med priseljenci, ki so v 17. in 18. stoletju prihajali iz
Evrope v Severno Ameriko, je bilo veliko trgovcev in pustolovcev, ki so že-
leli čim hitreje obogateti. Toda na dolgo in nevarno pot čez ocean se od za-
četka 17. stoletja v vedno večjem številu odpravljali tudi ljudje, ki so Evro-
po zapuščali zaradi svoje vere. Evropa tedaj še ni poznala verske strpnosti
in pretresale so jo verske vojne. V katoliških državah so preganjali prote-
stante, v protestantskih katolike in pripadnike tistih protestantskih sku-
pin, ki niso pripadali isti cerkvi in veri kot večina plemstva in njihov vladar.
c) str. 127 (osrednje besedilo): V Ameriki nastaja nova družba: Med pri-
seljenci, ki so prihajali v Ameriko, so bili torej ljudje različne vere, revni in
bogati, preprosti in imenitni. Toda ko so pristali na ameriških obalah in
se znašli v ameriški divjini, ni bilo več pomembno, kdo je bil v Evropi ple-
mič in kdo kmet, kdo bogat meščan in kdo siromašen obrtnik, kdo prote-
stant in kdo katolik.
/…/
V angleških kolonijah v Ameriki je tako postopoma nastajala nova
družba, drugačna od družb v Evropi in družbe v Veliki Britaniji. Ameri-
čani drug drugega niso več toliko cenili po imenitnosti prednikov, po tem,
