Page 169 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 169
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
XXI. vsebinski sklop/tema: SVET NA PREHODU V 20. STOLETJE
– naslov: Oblikovanje kolonialnih imperijev. Imperializem
– akterji: azijske države, evropske velesile, Japonska, Avstralija, Nova
Zelandija, Angleži, evropsko prebivalstvo, domačini, Evropa, kmečko pre-
bivalstvo evropskih držav, delavstvo, bogati, revni
– vrednote: vrste družbenih sprememb (kolonialna osvajanja, migraci-
je, upor, družbene in kulturne razlike, razdelitev sveta), kulturne (evropske
oblike življenja in kulture)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
str. 137–138 (osrednje besedilo): /…/ Vrsta azijskih držav je prišla pod
večji ali manjši vpliv evropskih velesil (Perzija, Afganistan, Siam itd.). Ja-
ponska, ki se je edina izmed domačih držav uveljavila kot enakovredna
evropskim velesilam, se je gospodarsko in vojaško izredno razvila, se pola-
stila Koreje, tekmovala z Rusijo za vpliv v Mandžuriji in premagala Rusijo
v vojni leta 1904–5. Avstralijo z Novo Zelandijo so v celoti zasedli Angleži.
Tu se je naseljevalo evropsko prebivalstvo, ki je domačine povsem izrinilo.
Vsak upor domačinov proti kolonialnim silam je bil v tem času neu-
spešen. Evropa je kot še nikdar dotlej zagospodarila svetu.
/…/
Kot posledica nove industrijske revolucije in novih razmer se je zlasti v
razvitih državah naglo povečevalo prebivalstvo. Raslo je zlasti v mestih in
industrijskih središčih, ki so preraščala v milijonske naselbine. Upadalo pa
je število kmečkega prebivalstva, ker se je to selilo v mesta in se izseljevalo iz
evropskih držav v čezmorski svet. Zelo naglo se je večalo število delavstva.
Spreminjal se je način življenja in tudi dvigala njegova raven. Toda rasla so
tudi razredna nasprotja. Zaostroval se je boj med kapitalisti in delavstvom,
povečevale so se razlike med bogatimi in revnimi pa tudi med industrijski-
mi in zaostalimi državami ter kolonialnim svetom. Raslo je kulturno ži-
vljenje, razvijalo se je šolstvo in padala je nepismenost. Vendar so obstajale
velike razlike med meščansko ter delavsko in ljudsko kulturo. Z razdelitvi-
jo sveta so se evropske oblike življenja in kulture uveljavljale po celem svetu.
XXII. vsebinski sklop/tema: SVET NA PREHODU V 20. STOLETJE
– naslov: Politična in državna nasprotja v imperializmu
XXI. vsebinski sklop/tema: SVET NA PREHODU V 20. STOLETJE
– naslov: Oblikovanje kolonialnih imperijev. Imperializem
– akterji: azijske države, evropske velesile, Japonska, Avstralija, Nova
Zelandija, Angleži, evropsko prebivalstvo, domačini, Evropa, kmečko pre-
bivalstvo evropskih držav, delavstvo, bogati, revni
– vrednote: vrste družbenih sprememb (kolonialna osvajanja, migraci-
je, upor, družbene in kulturne razlike, razdelitev sveta), kulturne (evropske
oblike življenja in kulture)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
str. 137–138 (osrednje besedilo): /…/ Vrsta azijskih držav je prišla pod
večji ali manjši vpliv evropskih velesil (Perzija, Afganistan, Siam itd.). Ja-
ponska, ki se je edina izmed domačih držav uveljavila kot enakovredna
evropskim velesilam, se je gospodarsko in vojaško izredno razvila, se pola-
stila Koreje, tekmovala z Rusijo za vpliv v Mandžuriji in premagala Rusijo
v vojni leta 1904–5. Avstralijo z Novo Zelandijo so v celoti zasedli Angleži.
Tu se je naseljevalo evropsko prebivalstvo, ki je domačine povsem izrinilo.
Vsak upor domačinov proti kolonialnim silam je bil v tem času neu-
spešen. Evropa je kot še nikdar dotlej zagospodarila svetu.
/…/
Kot posledica nove industrijske revolucije in novih razmer se je zlasti v
razvitih državah naglo povečevalo prebivalstvo. Raslo je zlasti v mestih in
industrijskih središčih, ki so preraščala v milijonske naselbine. Upadalo pa
je število kmečkega prebivalstva, ker se je to selilo v mesta in se izseljevalo iz
evropskih držav v čezmorski svet. Zelo naglo se je večalo število delavstva.
Spreminjal se je način življenja in tudi dvigala njegova raven. Toda rasla so
tudi razredna nasprotja. Zaostroval se je boj med kapitalisti in delavstvom,
povečevale so se razlike med bogatimi in revnimi pa tudi med industrijski-
mi in zaostalimi državami ter kolonialnim svetom. Raslo je kulturno ži-
vljenje, razvijalo se je šolstvo in padala je nepismenost. Vendar so obstajale
velike razlike med meščansko ter delavsko in ljudsko kulturo. Z razdelitvi-
jo sveta so se evropske oblike življenja in kulture uveljavljale po celem svetu.
XXII. vsebinski sklop/tema: SVET NA PREHODU V 20. STOLETJE
– naslov: Politična in državna nasprotja v imperializmu
