Page 165 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 165
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
lucija hitreje širiti tudi po srednji Evropi. V habsburških deželah, zlasti na
Češkem, okoli Dunaja, so izginjale manufakture, ki jih je zamenjala indu-
strija. Tudi na slovenskih tleh so že pred sredo stoletja začeli uvajati parno
silo in stroje. Poleg tekstilnih tovarn si nastajala še razna druga industrijska
podjetja, vendar jih je bilo med njimi le malo velikih. Namesto prej cveto-
čega železarstva pa so sedaj rasli premogovniki. Toda industrijska revoluci-
ja je na Slovenskem potekala le počasi.
XV. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN DE-
LAVSKO GIBANJE
– naslov: Položaj delavcev
– akterji: delavstvo, borci revolucije
– vrednote: vrste družbenih sprememb (upor, povezovanje delavcev,
uspehi), liberalne (zakoni, omejen delovni čas, omejitev ženskega in otro-
škega dela), emocionalne (izkoriščevalci, »prve vrste borcev«, junaški boj)
– Evropa: a) geo., b) polit., c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (Doré: »Prodajanje rabljenih stvari v revni
londonski četrti«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 74 (osrednje besedilo): Bedno življenje je delavce sililo v nemire
in upore. Vedno bolj so se povezovali v boju proti svojim izkoriščeval-
cem. Zahtevali so višje plače, krajši delovni čas, izboljšanje delovnih
razmer in politične pravice.
Prve uspehe so dosegli v Angliji, kjer je bila industrija najbolj razvita in
delavstvo najbolj močno. Že v prvi polovici 19. st. so si izborili več zako-
nov, ki so omejevali delovni čas, zlasti pa žensko in otroško delo. Ti uspehi
v Angliji so pomagali delavstvu tudi v drugih deželah. V letu 1848 je bilo
delavstvo po vsej Evropi v prvih vrstah borcev revolucije. Tedaj so se juna-
ško borili za svoje pravice zlasti pariški delavci.
XVI. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN DE-
LAVSKO GIBANJE
– naslov: Marksizem
– akterji: delavci, ljudje v zahodni in srednji Evropi, Marx, Engels
– vrednote: vrste stanj (bedno življenje, delavski nemiri, upori), vrste
družbenih sprememb (pomoč, rešitev), liberalne (socialno vprašanje, med-
lucija hitreje širiti tudi po srednji Evropi. V habsburških deželah, zlasti na
Češkem, okoli Dunaja, so izginjale manufakture, ki jih je zamenjala indu-
strija. Tudi na slovenskih tleh so že pred sredo stoletja začeli uvajati parno
silo in stroje. Poleg tekstilnih tovarn si nastajala še razna druga industrijska
podjetja, vendar jih je bilo med njimi le malo velikih. Namesto prej cveto-
čega železarstva pa so sedaj rasli premogovniki. Toda industrijska revoluci-
ja je na Slovenskem potekala le počasi.
XV. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN DE-
LAVSKO GIBANJE
– naslov: Položaj delavcev
– akterji: delavstvo, borci revolucije
– vrednote: vrste družbenih sprememb (upor, povezovanje delavcev,
uspehi), liberalne (zakoni, omejen delovni čas, omejitev ženskega in otro-
škega dela), emocionalne (izkoriščevalci, »prve vrste borcev«, junaški boj)
– Evropa: a) geo., b) polit., c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (Doré: »Prodajanje rabljenih stvari v revni
londonski četrti«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 74 (osrednje besedilo): Bedno življenje je delavce sililo v nemire
in upore. Vedno bolj so se povezovali v boju proti svojim izkoriščeval-
cem. Zahtevali so višje plače, krajši delovni čas, izboljšanje delovnih
razmer in politične pravice.
Prve uspehe so dosegli v Angliji, kjer je bila industrija najbolj razvita in
delavstvo najbolj močno. Že v prvi polovici 19. st. so si izborili več zako-
nov, ki so omejevali delovni čas, zlasti pa žensko in otroško delo. Ti uspehi
v Angliji so pomagali delavstvu tudi v drugih deželah. V letu 1848 je bilo
delavstvo po vsej Evropi v prvih vrstah borcev revolucije. Tedaj so se juna-
ško borili za svoje pravice zlasti pariški delavci.
XVI. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN DE-
LAVSKO GIBANJE
– naslov: Marksizem
– akterji: delavci, ljudje v zahodni in srednji Evropi, Marx, Engels
– vrednote: vrste stanj (bedno življenje, delavski nemiri, upori), vrste
družbenih sprememb (pomoč, rešitev), liberalne (socialno vprašanje, med-
