Page 164 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 164
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
je sprožila še druge revolucije v evropskih deželah, zlasti v deželah avstrij-
skega cesarstva. Tudi v nemških državah so se dvignila močna revolucio-
narna gibanja.
XIII. vsebinski sklop/tema: KAPITALIZEM; NASTAJANJE KAPI-
TALIZMA
– naslov: Zmaga reakcije. Pomen leta 1848
– akterji: sile reakcije, Evropa, Francija, Italija, Nemčija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (zmaga reakcije, zamenjava, po-
novno popuščanje), vrste stanj (zgodovinski razvoj)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 68 (osrednje besedilo): Kakor v Avstriji je zmagala reakcija tudi
drugje v Evropi. V Franciji je republiko zamenjalo cesarstvo Napoleonove-
ga nečaka Napoleona III., v Italiji in Nemčiji pa so bile obnovljene razme-
re izpred revolucije.
b) str. 68 (osrednje besedilo): Vendar pa zgodovinskega razvoja ni bilo
mogoče zaustaviti. Reakcija je bila prisiljena znova popuščati, nekje
prej, drugod pozneje.
XIV. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN DE-
LAVSKO GIBANJE
– naslov: Širjenje prve industrijske revolucije po celinski Evropi
– akterji: industrijska revolucija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (širjenje industrijske revolucije),
liberalne (osvoboditev iz fevdalnih vezi, izginjanje manufaktur, industrija,
uvajanje parne sile in strojev)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Prvi parnik v ZDA«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 70 (osrednje besedilo): /../
Industrijska revolucija, ki se je začela v drugi polovici 18. st. v Angliji, se
je v začetku 19. st. razširila tudi po celinski Evropi iz Francije proti vzhodu.
Osvobojena fevdalnih vezi pa se je po letu 1848 začela industrijska revo-
je sprožila še druge revolucije v evropskih deželah, zlasti v deželah avstrij-
skega cesarstva. Tudi v nemških državah so se dvignila močna revolucio-
narna gibanja.
XIII. vsebinski sklop/tema: KAPITALIZEM; NASTAJANJE KAPI-
TALIZMA
– naslov: Zmaga reakcije. Pomen leta 1848
– akterji: sile reakcije, Evropa, Francija, Italija, Nemčija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (zmaga reakcije, zamenjava, po-
novno popuščanje), vrste stanj (zgodovinski razvoj)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 68 (osrednje besedilo): Kakor v Avstriji je zmagala reakcija tudi
drugje v Evropi. V Franciji je republiko zamenjalo cesarstvo Napoleonove-
ga nečaka Napoleona III., v Italiji in Nemčiji pa so bile obnovljene razme-
re izpred revolucije.
b) str. 68 (osrednje besedilo): Vendar pa zgodovinskega razvoja ni bilo
mogoče zaustaviti. Reakcija je bila prisiljena znova popuščati, nekje
prej, drugod pozneje.
XIV. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN DE-
LAVSKO GIBANJE
– naslov: Širjenje prve industrijske revolucije po celinski Evropi
– akterji: industrijska revolucija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (širjenje industrijske revolucije),
liberalne (osvoboditev iz fevdalnih vezi, izginjanje manufaktur, industrija,
uvajanje parne sile in strojev)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Prvi parnik v ZDA«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 70 (osrednje besedilo): /../
Industrijska revolucija, ki se je začela v drugi polovici 18. st. v Angliji, se
je v začetku 19. st. razširila tudi po celinski Evropi iz Francije proti vzhodu.
Osvobojena fevdalnih vezi pa se je po letu 1848 začela industrijska revo-
