Page 171 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 171
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razredni boj, politično delova-
nje delavcev, zaostalost), vrste stanj (revizionizem), liberalne (organizacije
delavcev, delavski poslanci, boljše delovne razmere, pravice žensk), emocio-
nalne (uživati ugled, najhujši boj)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Deložacija stavkajočih delavcev leta
1902«, »Delavski miting v Londonu leta 1911«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 141 (osrednje besedilo): V zadnjih desetletjih 19. in 20. st. se je de-
lavsko gibanje že močno uveljavilo. Razredni boj delavstva z buržoazijo je
bil vedno hujši in delavski razred je močneje nastopal tudi v političnem ži-
vljenju. Število delavstva je hitro naraščalo, največ ga je bilo v velikih indu-
strijskih središčih. Tu so se delavci najhitreje in trdno organizirali in tu je
potekal najhujši boj za njihove družbene in politične pravice. /…/
V parlamentih so se začeli pojavljati tudi delavski poslanci. Težje je bilo
priti delavskim strankam po svojih zastopnikih v parlament tam, kjer ni
bila v veljavi splošna volilna pravica. Zato so se delavci povsod borili za
splošno volilno pravico. Največ poslancev v parlamentu je imela v Evro-
pi socialnodemokratska stranka v Nemčiji, ki je bila tudi najmočnejša de-
lavska stranka. Med vsemi evropskimi delavci je uživala največji ugled in je
imela velik vpliv. Povsod so se delavci še vedno odločno potegovali za bolj-
še delovne razmere, večje mezde, osemurni delovnik, za boljše zavarovanje
in za večje pravice žensk. Ponekod so to tudi dosegli.
b) str. 142 (osrednje besedilo): Na splošno lahko rečemo, da je druga
struja vse bolj prevladovala in z njo revizionizem. Večina socialnodemo-
kratskih strank je postala nerevolucionarnih. Večjo revolucionarnost so
ohranile delavska gibanja v državah, kjer je bil položaj delavcev slabši in
državna ureditev bolj zaostala. Tako je bilo predvsem v vzhodni in južni
Evropi.
XXIV. vsebinski sklop/tema: SVET NA PREHODU V 20. STOLETJE
– naslov: Vzroki prve svetovne vojne
– akterji: Nemčija, evropske države
– vrednote: vrste družbenih sprememb (naraščanje nasprotij, razvoj,
ogrožanje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– vrednote: vrste družbenih sprememb (razredni boj, politično delova-
nje delavcev, zaostalost), vrste stanj (revizionizem), liberalne (organizacije
delavcev, delavski poslanci, boljše delovne razmere, pravice žensk), emocio-
nalne (uživati ugled, najhujši boj)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Deložacija stavkajočih delavcev leta
1902«, »Delavski miting v Londonu leta 1911«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 141 (osrednje besedilo): V zadnjih desetletjih 19. in 20. st. se je de-
lavsko gibanje že močno uveljavilo. Razredni boj delavstva z buržoazijo je
bil vedno hujši in delavski razred je močneje nastopal tudi v političnem ži-
vljenju. Število delavstva je hitro naraščalo, največ ga je bilo v velikih indu-
strijskih središčih. Tu so se delavci najhitreje in trdno organizirali in tu je
potekal najhujši boj za njihove družbene in politične pravice. /…/
V parlamentih so se začeli pojavljati tudi delavski poslanci. Težje je bilo
priti delavskim strankam po svojih zastopnikih v parlament tam, kjer ni
bila v veljavi splošna volilna pravica. Zato so se delavci povsod borili za
splošno volilno pravico. Največ poslancev v parlamentu je imela v Evro-
pi socialnodemokratska stranka v Nemčiji, ki je bila tudi najmočnejša de-
lavska stranka. Med vsemi evropskimi delavci je uživala največji ugled in je
imela velik vpliv. Povsod so se delavci še vedno odločno potegovali za bolj-
še delovne razmere, večje mezde, osemurni delovnik, za boljše zavarovanje
in za večje pravice žensk. Ponekod so to tudi dosegli.
b) str. 142 (osrednje besedilo): Na splošno lahko rečemo, da je druga
struja vse bolj prevladovala in z njo revizionizem. Večina socialnodemo-
kratskih strank je postala nerevolucionarnih. Večjo revolucionarnost so
ohranile delavska gibanja v državah, kjer je bil položaj delavcev slabši in
državna ureditev bolj zaostala. Tako je bilo predvsem v vzhodni in južni
Evropi.
XXIV. vsebinski sklop/tema: SVET NA PREHODU V 20. STOLETJE
– naslov: Vzroki prve svetovne vojne
– akterji: Nemčija, evropske države
– vrednote: vrste družbenih sprememb (naraščanje nasprotij, razvoj,
ogrožanje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
