Page 170 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 170
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– akterji: evropske države, republike v Evropi in Ameriki, vojska, vlada,
volivci, absolutni monarhiji (Rusija, Turčija), nove in stare velesile
– vrednote: vrste stanj (državne ureditve v Evropi, čas političnih kriz,
nevarnost svetovne vojne), liberalne (svobodno izražena volja), emocional-
ne (nevarnost), vrste družbenih sprememb (nasprotja med velesilami)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografije (»Manifestacije v Carigradu ob razglasi-
tvi ustave leta 1908«; »Barikade v prvi ruski buržoazni revoluciji«, »Voj-
ska v prvi ruski revoluciji strelja na demonstrante v Petrogradu«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 139 (osrednje besedilo): V Evropi sta bili v začetku 20. st. samo dve
republiki, Francija in Švica, v novem svetu, Ameriki, pa so bile same repu-
blike. V večini držav so imeli parlamenti zakonodajno oblast; ponekod se
je uveljavila splošna moška volilna pravica, tako npr. v Franciji, Nemčiji in
ZDA. Drugje je bila volilna pravica omejena na ožji ali širši krog davkopla-
čevalcev, npr. v Angliji, Italiji, Avstro-Ogrski. V nekaterih državah se kljub
ustavam in parlamentom ustavno življenje ni moglo razviti. Nenehno so ga
motili prevrati, državni udari in posegi vojske ali pa so bile volitve pod ta-
kim vladnim pritiskom, da ni bilo mogoče govoriti o svobodno izraženi vo-
lji volilcev. Tako je bilo v večini latinskoameriških držav (in je še danes) pa
tudi ponekod v Evropi, kot npr. pogosto v Španiji in v balkanskih državah.
Na vzhodu Evrope pa sta se do 20 st. ohranili dve veliki absolutni mo-
narhiji, Rusija in Turčija. V obeh je prišlo zdaj so revolucije, v Rusiji leta
1905, v Turčiji leta 1908.
b) str. 140 (osrednje besedilo): Od konca 19. st. dalje se je v meddržavnih
odnosih nabiralo vedno več spornih vprašanj. Zlasti med velesilami je bilo
vedno več nasprotij. Prišel je čas političnih kriz in rasla je nevarnost sve-
tovne vojne. Tako je bilo večkrat v boju za kolonije, v Evropi pa še posebej
v času aneksije Bosne in Hercegovine. Zlasti novi evropski velesili Nemči-
ja in Italija sta postajali nevarni starim velesilam.
c) str. 141 (naloga): Primerjaj karto Evrope s tisto pred prvo svetovno
vojno, primerjaj število držav, republik in monarhij.
XXIII. vsebinski sklop/tema: SVET NA PREHODU V 20. STOLETJE
– naslov: Revizionizem in radikalizem v II. internacionali
– akterji: socialnodemokratska stranka, evropski delavci, delavska gibanja
– akterji: evropske države, republike v Evropi in Ameriki, vojska, vlada,
volivci, absolutni monarhiji (Rusija, Turčija), nove in stare velesile
– vrednote: vrste stanj (državne ureditve v Evropi, čas političnih kriz,
nevarnost svetovne vojne), liberalne (svobodno izražena volja), emocional-
ne (nevarnost), vrste družbenih sprememb (nasprotja med velesilami)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografije (»Manifestacije v Carigradu ob razglasi-
tvi ustave leta 1908«; »Barikade v prvi ruski buržoazni revoluciji«, »Voj-
ska v prvi ruski revoluciji strelja na demonstrante v Petrogradu«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 139 (osrednje besedilo): V Evropi sta bili v začetku 20. st. samo dve
republiki, Francija in Švica, v novem svetu, Ameriki, pa so bile same repu-
blike. V večini držav so imeli parlamenti zakonodajno oblast; ponekod se
je uveljavila splošna moška volilna pravica, tako npr. v Franciji, Nemčiji in
ZDA. Drugje je bila volilna pravica omejena na ožji ali širši krog davkopla-
čevalcev, npr. v Angliji, Italiji, Avstro-Ogrski. V nekaterih državah se kljub
ustavam in parlamentom ustavno življenje ni moglo razviti. Nenehno so ga
motili prevrati, državni udari in posegi vojske ali pa so bile volitve pod ta-
kim vladnim pritiskom, da ni bilo mogoče govoriti o svobodno izraženi vo-
lji volilcev. Tako je bilo v večini latinskoameriških držav (in je še danes) pa
tudi ponekod v Evropi, kot npr. pogosto v Španiji in v balkanskih državah.
Na vzhodu Evrope pa sta se do 20 st. ohranili dve veliki absolutni mo-
narhiji, Rusija in Turčija. V obeh je prišlo zdaj so revolucije, v Rusiji leta
1905, v Turčiji leta 1908.
b) str. 140 (osrednje besedilo): Od konca 19. st. dalje se je v meddržavnih
odnosih nabiralo vedno več spornih vprašanj. Zlasti med velesilami je bilo
vedno več nasprotij. Prišel je čas političnih kriz in rasla je nevarnost sve-
tovne vojne. Tako je bilo večkrat v boju za kolonije, v Evropi pa še posebej
v času aneksije Bosne in Hercegovine. Zlasti novi evropski velesili Nemči-
ja in Italija sta postajali nevarni starim velesilam.
c) str. 141 (naloga): Primerjaj karto Evrope s tisto pred prvo svetovno
vojno, primerjaj število držav, republik in monarhij.
XXIII. vsebinski sklop/tema: SVET NA PREHODU V 20. STOLETJE
– naslov: Revizionizem in radikalizem v II. internacionali
– akterji: socialnodemokratska stranka, evropski delavci, delavska gibanja
