Page 167 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 167
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
b) str. 85 (osrednje besedilo): Buržoazne vlade v ustavnih evropskih
monarhijah so se morale sprijazniti z delavskimi zahtevami in jim po-
puščati. Vedno večje število delavcev si je priborilo krajši (praviloma
osemurni) delovni čas, bolniško, nezgodno, invalidsko in starostno
zavarovanje, pravico do stavk in še drugo.
XVIII. vsebinski sklop/tema: SLOVENCI IN JUŽNI SLOVANI
1849–1914
– naslov: Spremembe v Srbiji po majskem prevratu 1903
– akterji: Srbija, Avstro-Ogrska, Rusija, Francija, avstrijska vlada, srbski
kmet,trgovci izvozniki, zahodna Evropa
– vrednote: vrste družbenih sprememb (samostojnejša zunanja politika,
spor, preobrat, razvoj industrije), vrsta dogodka (carinska vojna), liberalne
(novi trgi), emocionalne (spraviti na kolena, hudo prizadeti)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 122 (osrednje besedilo): Srbija je po majskem prevratu začela voditi
samostojnejšo zunanjo politiko in se naslanjati na Rusijo in Francijo, zato
je prišla v spor z Avstro-Ogrsko. Avstrijska vlada je povsem prepovedala
uvoz iz Srbije, saj je bila prepričana, da bo spravila Srbijo na kolena. Res se
je izvoz živine, žita in sadja v začetku močno zmanjšal in hudo prizadel srb-
skega kmeta in trgovce izvoznike. Vendar je Srbija sčasoma našla v zahodni
Evropi in drugod nove trge za svoje proizvode. Velik preobrat je povzroči-
la carinska vojna v razvoju industrije, ki je v nekaj letih doživela dokaj ve-
lik razmah.
XIX. vsebinski sklop/tema: SLOVENCI IN JUŽNI SLOVANI
1849–1914
– naslov: Balkanske vojne
– akterji: Srbija, Bolgarija, Grčija, Črna gora, južnoslovanski narodi,
evropske sile, Rusija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (sporazum, ‚zapetljaj‘), vrste
dogodkov (prva balkanska vojna), emocionalne (veliko navdušenje, strah
pred slovanstvom), liberalne (osvoboditev sonarodnjakov; kritika: prido-
bivanje ozemlja)
– Evropa: a) geo. b) polit., c) geopolit. d) kult.
b) str. 85 (osrednje besedilo): Buržoazne vlade v ustavnih evropskih
monarhijah so se morale sprijazniti z delavskimi zahtevami in jim po-
puščati. Vedno večje število delavcev si je priborilo krajši (praviloma
osemurni) delovni čas, bolniško, nezgodno, invalidsko in starostno
zavarovanje, pravico do stavk in še drugo.
XVIII. vsebinski sklop/tema: SLOVENCI IN JUŽNI SLOVANI
1849–1914
– naslov: Spremembe v Srbiji po majskem prevratu 1903
– akterji: Srbija, Avstro-Ogrska, Rusija, Francija, avstrijska vlada, srbski
kmet,trgovci izvozniki, zahodna Evropa
– vrednote: vrste družbenih sprememb (samostojnejša zunanja politika,
spor, preobrat, razvoj industrije), vrsta dogodka (carinska vojna), liberalne
(novi trgi), emocionalne (spraviti na kolena, hudo prizadeti)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 122 (osrednje besedilo): Srbija je po majskem prevratu začela voditi
samostojnejšo zunanjo politiko in se naslanjati na Rusijo in Francijo, zato
je prišla v spor z Avstro-Ogrsko. Avstrijska vlada je povsem prepovedala
uvoz iz Srbije, saj je bila prepričana, da bo spravila Srbijo na kolena. Res se
je izvoz živine, žita in sadja v začetku močno zmanjšal in hudo prizadel srb-
skega kmeta in trgovce izvoznike. Vendar je Srbija sčasoma našla v zahodni
Evropi in drugod nove trge za svoje proizvode. Velik preobrat je povzroči-
la carinska vojna v razvoju industrije, ki je v nekaj letih doživela dokaj ve-
lik razmah.
XIX. vsebinski sklop/tema: SLOVENCI IN JUŽNI SLOVANI
1849–1914
– naslov: Balkanske vojne
– akterji: Srbija, Bolgarija, Grčija, Črna gora, južnoslovanski narodi,
evropske sile, Rusija
– vrednote: vrste družbenih sprememb (sporazum, ‚zapetljaj‘), vrste
dogodkov (prva balkanska vojna), emocionalne (veliko navdušenje, strah
pred slovanstvom), liberalne (osvoboditev sonarodnjakov; kritika: prido-
bivanje ozemlja)
– Evropa: a) geo. b) polit., c) geopolit. d) kult.
