Page 166 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 166
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
sebojni odnosi, vprašanje delavstva) občečloveške (človeka vredno življe-
nje), emocionalne (vznemirjati)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: sliki (K. Marx; F. Engels)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 75 (osrednje besedilo): Izkoriščanje in bedno življenje delavcev, dela-
vski nemiri in upori so že v prvi polovici 19. st. vznemirjali ljudi v zahodni
in srednji Evropi. Poskušali so pomagati delavcem, jih rešiti tegob in jim za-
gotoviti človeka vredno življenje. Nastajali so različni načrti, kako bi se re-
šilo socialno vprašanje, vprašanje medsebojnih odnosov med posameznimi
plastmi prebivalstva, zlasti vprašanje delavstva. Eno vrsto odgovorov je da-
jal marksizem, tako imenovan po Karlu Marxu.
XVII. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN
DELAVSKO GIBANJE
– naslov: Druga internacionala in delavske stranke
– akterji: oblasti evropskih držav, delavci, delavska društva, delavski vo-
ditelji, buržoazne vlade evropskih monarhij
– vrednote: vrste družbenih sprememb (povečevanje pritiska, sodni pro-
cesi, zatrtje I. internacionale), vrste dogodkov (zadušitev pariške komune),
emocionalne (zadušitev, udarjati, priboriti si), liberalne (delavske zahteve;
kritika: zatiranje delavcev, uprizarjani sodni procesi, obsodbe, dolga leta
ječe; krajši delovni čas, bolniško, nezgodno, invalidsko in starostno zavaro-
vanje, pravica do stavk)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografije (»Delavske manifestacije v ZDA leta
1882«, »Vojaštvo in orožništvo v Hrastniku ob stavki leta 1889«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 84 (osrednje besedilo): Oblasti evropskih držav so po zadušitvi
pariške komune povečale pritisk na delavce. Nastopale so proti delavskim
društvom in delavskim voditeljem, uprizarjale proti njim sodne procese in
jih obsojale na dolga leta ječe. Še posebej so udarjale po I. internacionali.
Ko so skoraj povsod zatrle njeno dejavnost, so voditelji sedež organizacije
prenesli v ZDA. Vendar se je 1876. leta I. internacionala razšla, ker ni mo-
gla več delovati.
sebojni odnosi, vprašanje delavstva) občečloveške (človeka vredno življe-
nje), emocionalne (vznemirjati)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: sliki (K. Marx; F. Engels)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 75 (osrednje besedilo): Izkoriščanje in bedno življenje delavcev, dela-
vski nemiri in upori so že v prvi polovici 19. st. vznemirjali ljudi v zahodni
in srednji Evropi. Poskušali so pomagati delavcem, jih rešiti tegob in jim za-
gotoviti človeka vredno življenje. Nastajali so različni načrti, kako bi se re-
šilo socialno vprašanje, vprašanje medsebojnih odnosov med posameznimi
plastmi prebivalstva, zlasti vprašanje delavstva. Eno vrsto odgovorov je da-
jal marksizem, tako imenovan po Karlu Marxu.
XVII. vsebinski sklop/tema: INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA IN
DELAVSKO GIBANJE
– naslov: Druga internacionala in delavske stranke
– akterji: oblasti evropskih držav, delavci, delavska društva, delavski vo-
ditelji, buržoazne vlade evropskih monarhij
– vrednote: vrste družbenih sprememb (povečevanje pritiska, sodni pro-
cesi, zatrtje I. internacionale), vrste dogodkov (zadušitev pariške komune),
emocionalne (zadušitev, udarjati, priboriti si), liberalne (delavske zahteve;
kritika: zatiranje delavcev, uprizarjani sodni procesi, obsodbe, dolga leta
ječe; krajši delovni čas, bolniško, nezgodno, invalidsko in starostno zavaro-
vanje, pravica do stavk)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografije (»Delavske manifestacije v ZDA leta
1882«, »Vojaštvo in orožništvo v Hrastniku ob stavki leta 1889«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 84 (osrednje besedilo): Oblasti evropskih držav so po zadušitvi
pariške komune povečale pritisk na delavce. Nastopale so proti delavskim
društvom in delavskim voditeljem, uprizarjale proti njim sodne procese in
jih obsojale na dolga leta ječe. Še posebej so udarjale po I. internacionali.
Ko so skoraj povsod zatrle njeno dejavnost, so voditelji sedež organizacije
prenesli v ZDA. Vendar se je 1876. leta I. internacionala razšla, ker ni mo-
gla več delovati.
