Page 146 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 146
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
ska in demokratska stranka. V drugih državah je bilo število strank večje,
od skrajne desnice (najbolj konservativnih strank) do skrajne levice (demo-
kratov, radikalov in podobnih struj). Tu so se običajno menjavale na obla-
sti zveze (koalicije) različnih strank.
f) str. 140 (osrednje besedilo): Poleg meščanskih strank so se začele v
parlamentu pojavljati delavske stranke, ki so se večinoma imenovale soci-
alnodemokratične, v Angliji pa je nosila ime laburistična stranka. /…/ Naj-
večje parlamentarno zastopstvo v Evropi je imela socialna demokracija v
Nemčiji, po številu poslancev največja stranka. Tudi zaradi tega je nemška
socialnodemokratična stranka uživala med vsemi evropskimi delavskimi
strankami največji ugled.
g) str. 140–141 (osrednje besedilo): Pod vplivom uspehov v nekaterih
državah, zlasti v Nemčiji, se je začelo v delavskem gibanju uveljavljati mne-
nje, da bo delavski razred lahko na miren način prišel na oblast, /…/. Tako
sta se v delavskem gibanju vedno bolj začeli uveljavljati dve struji. Prva je
poudarjala razredna nasprotja, potrebo po revolucionarnem razrednem
boju in Marxova načela, druga pa je zavračala revolucionarnost in nekatere
Marxove nauke, poudarjala miren razvoj in politiko reform. Večjo revolu-
cionarnost so ohranila delavska gibanja v deželah, kjer je bil položaj delav-
cev težji in državna ureditev bolj zaostala, zlasti v Vzhodni in Južni Evropi.
h) str. 141 (vaje): V kateri evropski državi se je najdalj obdržal absolu-
tizem? Primerjaj današnjo karto Evrope s tisto pred prvo svetovno vojno,
primerjaj število držav, republik in monarhij!
VI. vsebinski sklop/tema: PRVA SVETOVNA VOJNA
– naslov:
– akterji: Nemčija, evropske države, Anglija, nasprotne sile, Evropa, an-
tantni zavezniki, Angleži, Arabci
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (razvoj Nemčije), vrsta stanja
(nasprotja med velesilami, položaj Anglije), vrsta dogodkov (sarajevski
atentat, vojna izven Evrope)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Evropa pred vojno«), fotografija
(»Strelski jarek v prvi svetovni vojni«, »Pustošenje v prvi svetovni vojni«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 142 (osrednje besedilo): Nasprotja med velesilami so v začetku 20.
stoletja naglo naraščala. Nemčija se je od vseh evropskih držav najbolj na-
ska in demokratska stranka. V drugih državah je bilo število strank večje,
od skrajne desnice (najbolj konservativnih strank) do skrajne levice (demo-
kratov, radikalov in podobnih struj). Tu so se običajno menjavale na obla-
sti zveze (koalicije) različnih strank.
f) str. 140 (osrednje besedilo): Poleg meščanskih strank so se začele v
parlamentu pojavljati delavske stranke, ki so se večinoma imenovale soci-
alnodemokratične, v Angliji pa je nosila ime laburistična stranka. /…/ Naj-
večje parlamentarno zastopstvo v Evropi je imela socialna demokracija v
Nemčiji, po številu poslancev največja stranka. Tudi zaradi tega je nemška
socialnodemokratična stranka uživala med vsemi evropskimi delavskimi
strankami največji ugled.
g) str. 140–141 (osrednje besedilo): Pod vplivom uspehov v nekaterih
državah, zlasti v Nemčiji, se je začelo v delavskem gibanju uveljavljati mne-
nje, da bo delavski razred lahko na miren način prišel na oblast, /…/. Tako
sta se v delavskem gibanju vedno bolj začeli uveljavljati dve struji. Prva je
poudarjala razredna nasprotja, potrebo po revolucionarnem razrednem
boju in Marxova načela, druga pa je zavračala revolucionarnost in nekatere
Marxove nauke, poudarjala miren razvoj in politiko reform. Večjo revolu-
cionarnost so ohranila delavska gibanja v deželah, kjer je bil položaj delav-
cev težji in državna ureditev bolj zaostala, zlasti v Vzhodni in Južni Evropi.
h) str. 141 (vaje): V kateri evropski državi se je najdalj obdržal absolu-
tizem? Primerjaj današnjo karto Evrope s tisto pred prvo svetovno vojno,
primerjaj število držav, republik in monarhij!
VI. vsebinski sklop/tema: PRVA SVETOVNA VOJNA
– naslov:
– akterji: Nemčija, evropske države, Anglija, nasprotne sile, Evropa, an-
tantni zavezniki, Angleži, Arabci
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (razvoj Nemčije), vrsta stanja
(nasprotja med velesilami, položaj Anglije), vrsta dogodkov (sarajevski
atentat, vojna izven Evrope)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Evropa pred vojno«), fotografija
(»Strelski jarek v prvi svetovni vojni«, »Pustošenje v prvi svetovni vojni«)
– št. strani: 4
– izbrano besedilo:
a) str. 142 (osrednje besedilo): Nasprotja med velesilami so v začetku 20.
stoletja naglo naraščala. Nemčija se je od vseh evropskih držav najbolj na-
