Page 141 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 141
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
II. vsebinski sklop/tema: EVROPA V LETIH 1815 DO 1848
– naslov:
– akterji: predstavniki fevdalnih držav in Anglije, Napoleon, »sveta
zveza«, plemstvo, cerkveni krogi, osvobodilna gibanja, reakcionarne sile,
meščanstvo, narodna skupnost, napredne sile
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (spremembe, novo obdobje,
upor, prihodnost, razvoj), občečloveške vrednote (življenje, resnica, akci-
ja, liberalizem), vrsta stanja (vrenje, razhajanja, zaostrovanje), liberalne vre-
dnote (svoboda tiska, svoboda izražanja mnenj, enakopravnost), vrsta do-
godka (dunajski kongres, upiranje buržoazije)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Evropa za Napoleona«, »Evropa 1815
(Dunajski kongres)«, »karta železnic v Evropi leta 1848«)
– št. strani: 5
– izbrano besedilo:
a) str. 40 (stranski povzetek): Dunajski kongres in preureditev Evrope
b) str. 40–41 (osrednje besedilo): Predstavniki zmagovitih fevdalnih dr-
žav in Anglije so se po zmagi nad Napoleonom zbrali na Dunaju (1815). Na
kongresu so uredili Evropo po svoje. Postavili so na prestole stare vladar-
ske rodbine. Ponekod so obnovili stanje, kakor je bilo pred francosko revo-
lucijo, marsikje pa so Napoleonove vojne pustile trajne posledice. Francija
je dobila v glavnem svoje predrevolucijske meje. Ozemlje današnje Belgije,
Nizozemske in Luxembourga je bilo združeno v eno državo, Nizozemsko
kraljestvo. Rimsko nemško cesarstvo bi bilo obnovljeno. Namesto njega je
bila ustvarjena rahla zveza skoraj 40 neodvisnih nemških držav in državic,
tako imenovana Nemška zveza. Predsedstvo v tej zvezi je bilo dano Avstri-
ji. Avstrija je bila član Nemške zveze za svoje češke, nemške (avstrijske) in
slovenske dežele. V Italiji je Avstrija dobila Lombardijo in Benečijo, sicer
pa so bile v Italiji v glavnem obnovljene države izpred francoske revolucije.
Na evropskem vzhodu se je močno okrepila Rusija, glavni zmagovalec nad
Napoleonom. Dobila je Finsko in glavni del nekdanje Poljske z Varšavo.
/…/
Glavne fevdalne države, Avstrija, Prusija in Rusija, so se nato poveza-
le v tako imenovano »Sveto zvezo«. Sklenile so, da bodo varovale stanje,
kakršnega so ustvarili na dunajskem kongresu, a hkrati, da se bodo boje-
vale proti revoluciji povsod, kjerkoli bi do nje prišlo. V Evropi je nastopi-
la doba reakcije.
II. vsebinski sklop/tema: EVROPA V LETIH 1815 DO 1848
– naslov:
– akterji: predstavniki fevdalnih držav in Anglije, Napoleon, »sveta
zveza«, plemstvo, cerkveni krogi, osvobodilna gibanja, reakcionarne sile,
meščanstvo, narodna skupnost, napredne sile
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (spremembe, novo obdobje,
upor, prihodnost, razvoj), občečloveške vrednote (življenje, resnica, akci-
ja, liberalizem), vrsta stanja (vrenje, razhajanja, zaostrovanje), liberalne vre-
dnote (svoboda tiska, svoboda izražanja mnenj, enakopravnost), vrsta do-
godka (dunajski kongres, upiranje buržoazije)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: zemljevid (»Evropa za Napoleona«, »Evropa 1815
(Dunajski kongres)«, »karta železnic v Evropi leta 1848«)
– št. strani: 5
– izbrano besedilo:
a) str. 40 (stranski povzetek): Dunajski kongres in preureditev Evrope
b) str. 40–41 (osrednje besedilo): Predstavniki zmagovitih fevdalnih dr-
žav in Anglije so se po zmagi nad Napoleonom zbrali na Dunaju (1815). Na
kongresu so uredili Evropo po svoje. Postavili so na prestole stare vladar-
ske rodbine. Ponekod so obnovili stanje, kakor je bilo pred francosko revo-
lucijo, marsikje pa so Napoleonove vojne pustile trajne posledice. Francija
je dobila v glavnem svoje predrevolucijske meje. Ozemlje današnje Belgije,
Nizozemske in Luxembourga je bilo združeno v eno državo, Nizozemsko
kraljestvo. Rimsko nemško cesarstvo bi bilo obnovljeno. Namesto njega je
bila ustvarjena rahla zveza skoraj 40 neodvisnih nemških držav in državic,
tako imenovana Nemška zveza. Predsedstvo v tej zvezi je bilo dano Avstri-
ji. Avstrija je bila član Nemške zveze za svoje češke, nemške (avstrijske) in
slovenske dežele. V Italiji je Avstrija dobila Lombardijo in Benečijo, sicer
pa so bile v Italiji v glavnem obnovljene države izpred francoske revolucije.
Na evropskem vzhodu se je močno okrepila Rusija, glavni zmagovalec nad
Napoleonom. Dobila je Finsko in glavni del nekdanje Poljske z Varšavo.
/…/
Glavne fevdalne države, Avstrija, Prusija in Rusija, so se nato poveza-
le v tako imenovano »Sveto zvezo«. Sklenile so, da bodo varovale stanje,
kakršnega so ustvarili na dunajskem kongresu, a hkrati, da se bodo boje-
vale proti revoluciji povsod, kjerkoli bi do nje prišlo. V Evropi je nastopi-
la doba reakcije.
