Page 149 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 149
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
ja; Napoleonova prevlada v Evropi; Ureditev Evrope po dunajskem kongre-
su; Turška oblast na Balkanu; Druga srbska vstaja in Miloševa Srbija; Osvo-
boditev Grčije; Vojvodinski Srbi, Vuk Karadžić; Revolucije 1848 v Evropi;
Zmaga reakcije; Pomen leta 1848). Sledijo pojavitve v sklopu Svet na preho-
du v 20. stoletje, kjer se ‚Evropa‘ in njene izpeljanke pojavijo na 21 mestih
in v okviru 6 od skupno 7 podsklopov (Druga industrijska revolucija; Obli-
kovanje kolonialnih imperijev, Imperializem; Politična in državna naspro-
tja v imperializmu; Revizionizem in radikalizem v II. internacionali; Vzro-
ki prve svetovne vojne; Potek prve svetovne vojne) in pojavitve v sklopu In-
dustrijska revolucija in delavsko gibanje, kjer ‚Evropo‘ zasledimo v 7 pojavi-
tvah in sicer v 4 od skupno 6 podsklopov (Širjenje prve industrijske revolu-
cije po celinski Evropi; Položaj delavcev; Marksizem; Druga internacionala
in delavske stranke) in na koncu še pojavitve v sklopu Slovenci in Južni Slo-
vani 1849-1914, kjer se ‚Evropa‘ pojavi na 3 mestih in v 2 podsklopih (Spre-
membe v Srbiji po majskem prevratu 1903; Balkanske vojne).
Tabela 11: Pregled rabe pojma Evropa (vse pojavitve).
Evropa-izpe- politična geografska raba geopolit. kult. Σ
ljanke raba raba raba
Evropa 0 26 23 0 49
53,06 % 46,94 % 100 %
Evropejec, -ka 0 1 0 01
100 % 100 %
evropski, -a, -o 0 13 14 0 27
48,15 % 51,85 % 100 %
Glavna značilnost v rabi pojma Evropa na ravni pojavitev je nekoliko
pogostejša raba v geografskem smislu (26 pojavitev), ki ji sledijo geopo-
litične rabe (23 pojavitev). To bi ponovno lahko pojasnili z usmeritvi-
jo učbenika, da izbrano zgodovinsko obdobje med 18. in 20. stoletjem
poudarjeno prikazuje kot pregled družbeno političnih dogodkov, ki so
vpisani v Evropo kot specifično geopolitično regijo (npr. Evropa 19. stole-
tja; zahodna Evropa itn.).6 Geografske rabe pojma se bolj ali manj ome-
jujejo na prikaz Evrope kot geografskega območja, kjer se odvijajo izbrani
dogodki (tukaj mislimo zlasti na rabe v smislu »evropske celine« ali po-
sameznih geografskih regij znotraj Evrope), medtem ko geopolitične rabe
Evropo prikazujejo kot prostor specifičnih kulturnih in gospodarskih tradi-
cij, ki zamejujejo bodisi prostore znotraj Evrope (npr.‘ustavne evropske mo-
narhije‘; ‚evropske reakcionarne sile‘ proti ‚evropskim revolucionarnim si-
Glej tudi učbenik Melik in Gestrin (1983).
ja; Napoleonova prevlada v Evropi; Ureditev Evrope po dunajskem kongre-
su; Turška oblast na Balkanu; Druga srbska vstaja in Miloševa Srbija; Osvo-
boditev Grčije; Vojvodinski Srbi, Vuk Karadžić; Revolucije 1848 v Evropi;
Zmaga reakcije; Pomen leta 1848). Sledijo pojavitve v sklopu Svet na preho-
du v 20. stoletje, kjer se ‚Evropa‘ in njene izpeljanke pojavijo na 21 mestih
in v okviru 6 od skupno 7 podsklopov (Druga industrijska revolucija; Obli-
kovanje kolonialnih imperijev, Imperializem; Politična in državna naspro-
tja v imperializmu; Revizionizem in radikalizem v II. internacionali; Vzro-
ki prve svetovne vojne; Potek prve svetovne vojne) in pojavitve v sklopu In-
dustrijska revolucija in delavsko gibanje, kjer ‚Evropo‘ zasledimo v 7 pojavi-
tvah in sicer v 4 od skupno 6 podsklopov (Širjenje prve industrijske revolu-
cije po celinski Evropi; Položaj delavcev; Marksizem; Druga internacionala
in delavske stranke) in na koncu še pojavitve v sklopu Slovenci in Južni Slo-
vani 1849-1914, kjer se ‚Evropa‘ pojavi na 3 mestih in v 2 podsklopih (Spre-
membe v Srbiji po majskem prevratu 1903; Balkanske vojne).
Tabela 11: Pregled rabe pojma Evropa (vse pojavitve).
Evropa-izpe- politična geografska raba geopolit. kult. Σ
ljanke raba raba raba
Evropa 0 26 23 0 49
53,06 % 46,94 % 100 %
Evropejec, -ka 0 1 0 01
100 % 100 %
evropski, -a, -o 0 13 14 0 27
48,15 % 51,85 % 100 %
Glavna značilnost v rabi pojma Evropa na ravni pojavitev je nekoliko
pogostejša raba v geografskem smislu (26 pojavitev), ki ji sledijo geopo-
litične rabe (23 pojavitev). To bi ponovno lahko pojasnili z usmeritvi-
jo učbenika, da izbrano zgodovinsko obdobje med 18. in 20. stoletjem
poudarjeno prikazuje kot pregled družbeno političnih dogodkov, ki so
vpisani v Evropo kot specifično geopolitično regijo (npr. Evropa 19. stole-
tja; zahodna Evropa itn.).6 Geografske rabe pojma se bolj ali manj ome-
jujejo na prikaz Evrope kot geografskega območja, kjer se odvijajo izbrani
dogodki (tukaj mislimo zlasti na rabe v smislu »evropske celine« ali po-
sameznih geografskih regij znotraj Evrope), medtem ko geopolitične rabe
Evropo prikazujejo kot prostor specifičnih kulturnih in gospodarskih tradi-
cij, ki zamejujejo bodisi prostore znotraj Evrope (npr.‘ustavne evropske mo-
narhije‘; ‚evropske reakcionarne sile‘ proti ‚evropskim revolucionarnim si-
Glej tudi učbenik Melik in Gestrin (1983).
