Page 147 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 147
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
glo razvijala. Začela je ogrožati položaj Anglije, zlasti še, ker se je hotela
uveljaviti tudi na morju z močnim trgovskim in vojaškim brodovjem.
b) str. 142 (osrednje besedilo): Ob manevrih avstrijske vojske v Bosni in
Hercegovini je avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand obiskal tudi
Sarajevo. Na Vidov dan dne 28. Junija 1914 je član Mlade Bosne gimna-
zijec Gavrilo Princip na ulici ob reki Miljacki streljal na prestolonasledni-
ka in ga smrtno zadel. Avstro-Ogrska je obdolžila Srbijo odgovornosti za
atentat. /…/
Sporov, ko so grozili z vojno, je bilo tudi že poprej veliko. Toda vedno
so nasprotne sile našle neko sporazumno rešitev. Tokrat pa do tega ni pri-
šlo. V tednu dni je bila Evropa v vojni, ki je po številu žrtev presegla vse do-
tedanje.
c) str. 146 (osrednje besedilo): Z vstopom Italije v vojno maja leta 1915 so
vojne grozote zajele tudi slovensko ozemlje. Nastala je soška fronta, kjer je v
avstrijski vojski padlo veliko slovenskih vojakov, civilno prebivalstvo pa je
moralo bežati s svojih domov. /…/
Izven Evrope so antantni zavezniki prej ali pozneje zasedli nemške ko-
lonije. V vojni proti Turčiji pa so se Angleži oprli na Arabce in počasi osva-
jali turško ozemlje.
Z leti je postajal položaj vojskujočih se držav vedno težji. Pripravljenost
ljudi za nadaljevanje vojne je bila v obeh taborih iz dneva v dan manjša.
Gestrin Ferdo in Vasilij Melik: Zgodovina 7
Splošne značilnosti
Razred: 7. razred osemletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik obravnava obdobje med 18. in
začetkom 20. stoletja. ‚Evropa‘ in njene izpeljanke se pojavljajo v okviru
tistih vsebin, ki obravnavajo in predstavljajo Evropo kot prostor skupnih
in ključnih družbeno političnih dogodkov. V tem pogledu posebej izstopata
vsebinska sklopa Kapitalizem in Industrijska revolucija, kjer so teme – zgo-
dovinski dogodki in življenjske razmere v 18. in 19. stol. –, v celoti obrav-
navane v »evropskem okvirju«. Ta je bodisi jasno določen v obliki podna-
slovov (npr. Gospodarska in družbena preobrazba Evrope, Napoleonova pre-
vlada v Evropi itn.) ali ga je mogoče razbrati iz rabe v besedilu.
‚Evropa‘ in njene izpeljanke se pojavijo tudi v poglavjih, ki obravnava-
jo nacionalno zgodovino in zgodovino narodov skupne države Jugoslavi-
je. Raba pojma Evrope je v tem kontekstu omejena na obravnavo dogod-
glo razvijala. Začela je ogrožati položaj Anglije, zlasti še, ker se je hotela
uveljaviti tudi na morju z močnim trgovskim in vojaškim brodovjem.
b) str. 142 (osrednje besedilo): Ob manevrih avstrijske vojske v Bosni in
Hercegovini je avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand obiskal tudi
Sarajevo. Na Vidov dan dne 28. Junija 1914 je član Mlade Bosne gimna-
zijec Gavrilo Princip na ulici ob reki Miljacki streljal na prestolonasledni-
ka in ga smrtno zadel. Avstro-Ogrska je obdolžila Srbijo odgovornosti za
atentat. /…/
Sporov, ko so grozili z vojno, je bilo tudi že poprej veliko. Toda vedno
so nasprotne sile našle neko sporazumno rešitev. Tokrat pa do tega ni pri-
šlo. V tednu dni je bila Evropa v vojni, ki je po številu žrtev presegla vse do-
tedanje.
c) str. 146 (osrednje besedilo): Z vstopom Italije v vojno maja leta 1915 so
vojne grozote zajele tudi slovensko ozemlje. Nastala je soška fronta, kjer je v
avstrijski vojski padlo veliko slovenskih vojakov, civilno prebivalstvo pa je
moralo bežati s svojih domov. /…/
Izven Evrope so antantni zavezniki prej ali pozneje zasedli nemške ko-
lonije. V vojni proti Turčiji pa so se Angleži oprli na Arabce in počasi osva-
jali turško ozemlje.
Z leti je postajal položaj vojskujočih se držav vedno težji. Pripravljenost
ljudi za nadaljevanje vojne je bila v obeh taborih iz dneva v dan manjša.
Gestrin Ferdo in Vasilij Melik: Zgodovina 7
Splošne značilnosti
Razred: 7. razred osemletne osnovne šole
Vsebina in značilnosti pojavitev: Učbenik obravnava obdobje med 18. in
začetkom 20. stoletja. ‚Evropa‘ in njene izpeljanke se pojavljajo v okviru
tistih vsebin, ki obravnavajo in predstavljajo Evropo kot prostor skupnih
in ključnih družbeno političnih dogodkov. V tem pogledu posebej izstopata
vsebinska sklopa Kapitalizem in Industrijska revolucija, kjer so teme – zgo-
dovinski dogodki in življenjske razmere v 18. in 19. stol. –, v celoti obrav-
navane v »evropskem okvirju«. Ta je bodisi jasno določen v obliki podna-
slovov (npr. Gospodarska in družbena preobrazba Evrope, Napoleonova pre-
vlada v Evropi itn.) ali ga je mogoče razbrati iz rabe v besedilu.
‚Evropa‘ in njene izpeljanke se pojavijo tudi v poglavjih, ki obravnava-
jo nacionalno zgodovino in zgodovino narodov skupne države Jugoslavi-
je. Raba pojma Evrope je v tem kontekstu omejena na obravnavo dogod-
