Page 150 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 150
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
lam‘; ‚zahodna Evropa‘ proti ‚vzhodni Evropi‘; ‚zahodna in srednja Evro-
pa‘ proti ‚vzhodni in južni Evropi‘, ‚celinska Evropa‘ proti ‚Angliji‘, ‚zaho-
dna Evropa proti Srbiji‘, ‚razvitejša Evropa proti Srbiji‘) bodisi tako poj-
movano Evropo (ali njene sestavne dele) predstavljajo v odnosu do ne-Evro-
pe (npr.‘zahodna Evropa‘ proti ‚ZDA‘; ‚evropske države‘, ‚evropske velesi-
le‘ proti ‚azijskim deželam‘, ‚evropske turške dežele‘ proti ‚azijski Turčiji‘,
‚evropske oblike življenja‘ proti ‚ne-evropskim oblikam življenja‘, ‚evropsko
prebivalstvo‘ proti ‚ne-evropskemu prebivalstvu‘).
Natančne in vse zamejitve, do kod naj bi segala Evropa, v učbeniku niso
eksplicitno podane, je pa iz sobesedila mogoče razbrati, kaj v konkretnem
primeru obsega, denimo, »Evropa reakcionarnih sil«, kaj je obsegala v za-
četku 20. stol., katere (današnje) države so v določenem zgodovinskem ob-
dobju predstavljale zlasti »srednjo«, »zahodno« in »vzhodno Evropo«
in katere zaznamujejo takratne »evropske velesile«. Iz rabe pojma Evro-
pe je mogoče razbrati tudi, da v evropski prostor sodita Rusija (kot del t. i
evropskega vzhoda) in Turčija, ki vsebujeta identične opredelitve kot v uč-
beniku Melik in Gestrin (1983).
Tabela 12: Pregled rabe pridevnikov ob pojmu Evropa.
pridevniki Σ
južna/Južna*
1
severna/Severna* 100 %
vzhodna/Vzhodna*
0
zahodna/Zahodna*
2
srednja/Srednja* 100 %
sodobna, današnja, moderna 11
vsa 100 %
celinska 6
100 %
razvita
0
1
100 %
2
100 %
1
100 %
Raba pridevnikov, s katerimi so opisane ‘Evropa’ in njene izpeljanke, od-
raža posebnosti zlasti v opustitvi rabe velike začetnice pri ločevanju med
določenimi ali splošnejšimi geografskimi in geopolitičnimi rabami. Slednje
lam‘; ‚zahodna Evropa‘ proti ‚vzhodni Evropi‘; ‚zahodna in srednja Evro-
pa‘ proti ‚vzhodni in južni Evropi‘, ‚celinska Evropa‘ proti ‚Angliji‘, ‚zaho-
dna Evropa proti Srbiji‘, ‚razvitejša Evropa proti Srbiji‘) bodisi tako poj-
movano Evropo (ali njene sestavne dele) predstavljajo v odnosu do ne-Evro-
pe (npr.‘zahodna Evropa‘ proti ‚ZDA‘; ‚evropske države‘, ‚evropske velesi-
le‘ proti ‚azijskim deželam‘, ‚evropske turške dežele‘ proti ‚azijski Turčiji‘,
‚evropske oblike življenja‘ proti ‚ne-evropskim oblikam življenja‘, ‚evropsko
prebivalstvo‘ proti ‚ne-evropskemu prebivalstvu‘).
Natančne in vse zamejitve, do kod naj bi segala Evropa, v učbeniku niso
eksplicitno podane, je pa iz sobesedila mogoče razbrati, kaj v konkretnem
primeru obsega, denimo, »Evropa reakcionarnih sil«, kaj je obsegala v za-
četku 20. stol., katere (današnje) države so v določenem zgodovinskem ob-
dobju predstavljale zlasti »srednjo«, »zahodno« in »vzhodno Evropo«
in katere zaznamujejo takratne »evropske velesile«. Iz rabe pojma Evro-
pe je mogoče razbrati tudi, da v evropski prostor sodita Rusija (kot del t. i
evropskega vzhoda) in Turčija, ki vsebujeta identične opredelitve kot v uč-
beniku Melik in Gestrin (1983).
Tabela 12: Pregled rabe pridevnikov ob pojmu Evropa.
pridevniki Σ
južna/Južna*
1
severna/Severna* 100 %
vzhodna/Vzhodna*
0
zahodna/Zahodna*
2
srednja/Srednja* 100 %
sodobna, današnja, moderna 11
vsa 100 %
celinska 6
100 %
razvita
0
1
100 %
2
100 %
1
100 %
Raba pridevnikov, s katerimi so opisane ‘Evropa’ in njene izpeljanke, od-
raža posebnosti zlasti v opustitvi rabe velike začetnice pri ločevanju med
določenimi ali splošnejšimi geografskimi in geopolitičnimi rabami. Slednje
