Page 145 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 145
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
na odkritja so igrala vedno večjo vlogo. Poleg parnega stroja, ki je bil zna-
čilen za industrijsko revolucijo, so začeli zdaj za pogonsko silo uporabljati
še elektriko in nafto.
b) str. 136 (osrednje besedilo): V Aziji si je Anglija dokončno podredila
ves Indijski polotok in Burmo ter si pridobila postojanke na obalah Arab-
skega polotoka. Francija je zasedla Indokino (današnji Vietnam, Kampuči-
ja in Laos). Rusija je širila svojo posest nad ogromnim ozemljem Central-
ne Azije vzhodno od Kaspijskega morja in se utrjevala v deželah ob tiho-
morski obali. Anglija, Francija, Rusija in Nemčija so si od Kitajske izsilile
razne postojanke na obali. Vrsta azijskih držav je prišla pod večji ali manj-
ši vpliv evropskih velesil (Perzija, Afganistan, Siam itd.). Popolno izjemo
v azijskem razvoju pa je predstavljala Japonska, ki se je edina izmed doma-
čih držav uveljavila kot enakovredna evropskim velesilam, se gospodarsko
in vojaško izredno razvila, se polastila Koreje, tekmovala z Rusijo za vpliv v
Mandžuriji in premagala Rusijo v vojni leta 1904/5. Avstralijo z Novo Ze-
landijo so zasedli Angleži. Tu se je naseljevalo evropsko prebivalstvo, tako
da danes domačinov skoraj ni več.
Vsak upor domačinov proti kolonialnim silam je bil v tem času brezu-
spešen in so ga zatrli z večjo ali manjšo krutostjo. Evropske države oziroma
Evropa je v tem času, kot še nikdar dotlej, zagospodarila svetu.
c) str. 138 (osrednje besedilo): V drugi polovici 19. stoletja se je v večini
evropskih in ameriških držav uveljavila parlamentarna oblika vladavine,
prevladovale so še vedno monarhije. V Evropi je bila v začetku 20. stoletja
razen Švice republika le še Francija, v novem svetu, Ameriki, pa so se vse-
povsod uveljavile republike.
č) str. 138–139 (osrednje besedilo): V nekaterih državah se kljub usta-
vam in parlamentom ustavno življenje ni moglo uveljaviti. Neprestano so
ga motili prevrati, državni udari in posegi vojske ali pa so bile volitve pod
takim vladnim pritiskom, da ni bilo mogoče govoriti o svobodno izraže-
ni volji volilcev. Tako je bilo v večini latinsko ameriških držav (in je še da-
nes) pa tudi ponekod v Evropi, kot npr. pogosto v Španiji in v balkanskih
državah.
d) str. 139 (osrednje besedilo): Na vzhodu Evrope pa sta se vse do 20. sto-
letja dve veliki absolutni monarhiji, Rusija in Turčija. V obeh je prišlo v za-
četku 20. stoletja do revolucij, v Rusiji leta 1905, v Turčiji leta 1908.
e) str. 139–140 (osrednje besedilo): V parlamentih evropskih držav tega
časa so gospodarile meščanske stranke. V Angliji sta se menjavali na obla-
sti dve stranki, konservativna in liberalna. V ZDA sta vladali republikan-
na odkritja so igrala vedno večjo vlogo. Poleg parnega stroja, ki je bil zna-
čilen za industrijsko revolucijo, so začeli zdaj za pogonsko silo uporabljati
še elektriko in nafto.
b) str. 136 (osrednje besedilo): V Aziji si je Anglija dokončno podredila
ves Indijski polotok in Burmo ter si pridobila postojanke na obalah Arab-
skega polotoka. Francija je zasedla Indokino (današnji Vietnam, Kampuči-
ja in Laos). Rusija je širila svojo posest nad ogromnim ozemljem Central-
ne Azije vzhodno od Kaspijskega morja in se utrjevala v deželah ob tiho-
morski obali. Anglija, Francija, Rusija in Nemčija so si od Kitajske izsilile
razne postojanke na obali. Vrsta azijskih držav je prišla pod večji ali manj-
ši vpliv evropskih velesil (Perzija, Afganistan, Siam itd.). Popolno izjemo
v azijskem razvoju pa je predstavljala Japonska, ki se je edina izmed doma-
čih držav uveljavila kot enakovredna evropskim velesilam, se gospodarsko
in vojaško izredno razvila, se polastila Koreje, tekmovala z Rusijo za vpliv v
Mandžuriji in premagala Rusijo v vojni leta 1904/5. Avstralijo z Novo Ze-
landijo so zasedli Angleži. Tu se je naseljevalo evropsko prebivalstvo, tako
da danes domačinov skoraj ni več.
Vsak upor domačinov proti kolonialnim silam je bil v tem času brezu-
spešen in so ga zatrli z večjo ali manjšo krutostjo. Evropske države oziroma
Evropa je v tem času, kot še nikdar dotlej, zagospodarila svetu.
c) str. 138 (osrednje besedilo): V drugi polovici 19. stoletja se je v večini
evropskih in ameriških držav uveljavila parlamentarna oblika vladavine,
prevladovale so še vedno monarhije. V Evropi je bila v začetku 20. stoletja
razen Švice republika le še Francija, v novem svetu, Ameriki, pa so se vse-
povsod uveljavile republike.
č) str. 138–139 (osrednje besedilo): V nekaterih državah se kljub usta-
vam in parlamentom ustavno življenje ni moglo uveljaviti. Neprestano so
ga motili prevrati, državni udari in posegi vojske ali pa so bile volitve pod
takim vladnim pritiskom, da ni bilo mogoče govoriti o svobodno izraže-
ni volji volilcev. Tako je bilo v večini latinsko ameriških držav (in je še da-
nes) pa tudi ponekod v Evropi, kot npr. pogosto v Španiji in v balkanskih
državah.
d) str. 139 (osrednje besedilo): Na vzhodu Evrope pa sta se vse do 20. sto-
letja dve veliki absolutni monarhiji, Rusija in Turčija. V obeh je prišlo v za-
četku 20. stoletja do revolucij, v Rusiji leta 1905, v Turčiji leta 1908.
e) str. 139–140 (osrednje besedilo): V parlamentih evropskih držav tega
časa so gospodarile meščanske stranke. V Angliji sta se menjavali na obla-
sti dve stranki, konservativna in liberalna. V ZDA sta vladali republikan-
