Page 144 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 144
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
ce zlasti pariški delavci. Toda njihovo gibanje je krvavo zatrla buržoazija. V
času, ko se je buržoazija še bojevala s fevdalno reakcijo, se je torej že javljal
tudi nov razredni boj: boj proletariata z buržoazijo.
č) str. 84 (osrednje besedilo): Leta 1866 je prišlo do vojne med Prusijo in
Italijo na eni ter Avstrijo na drugi strani. Vojno je odločila pruska zmaga
nad Avstrijo. Tedaj je Avstrija dokončno izgubila boj za prevlado v Nemči-
ji. Nemška zveza je bila razpuščena. Italija je dobila Benečijo in z njo tudi
Beneško Slovenijo. Hitri vzpon Prusije, ki jo je vodil minister Bismarck, je
pomenil nevarnost za Francijo. Že leta 1870 je prišlo do vojne med Prusi-
jo in Francijo, v kateri je bila Francija premagana. Pruski kralj je bil progla-
šen za nemškega cesarja, pod pruskim vodstvom so se povezale vse nemške
države in državice (izven Avstrije) v novo nemško državo (1871), ki je po-
stala najmočnejša država na evropski celini. Tako je v desetih letih prišlo
do zedinjenja dveh velikih evropskih narodov: nemškega in italijanskega.
V. vsebinski sklop/tema: PREHOD V IMPERIALIZEM
– naslov: /
– akterji: kapitalistično gospodarstvo, Anglija, azijske države, evropske
velesile, Japonska, Angleži, evropsko prebivalstvo, Evropa, domačini, kolo-
nialne sile, evropske in ameriške države, vojska, Rusija, Turčija, meščanske
stranke, delavske stranke, nemška socialno demokratična stranka, evrop-
ske delavske stranke, delavska gibanja
– vrednote: vrste družbenih sprememb (napredovanje kapitalističnega
gospodarstva, vpliv novih izumov in znanstvenih odkritij, vpliv evropskih
velesil v Aziji, naseljevanje, gospodarska in vojaška tekma, upor, uveljavi-
tev parlamentarne vladavine,), vrsta dogodka (prevrat, državni udar, po-
seg vojske, vladni pritisk), vrsta stanja (ohranitev dveh absolutnih monar-
hij, gospodarjenje meščanskih strank v parlamentih, zaostala državna ure-
ditev) liberalne (svobodno izražena volja, volitve, splošna volilna pravica,
večja revolucionarnost) emocionalne (nagel napredek, krutost, (za)gospo-
dariti)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Avto Daimler-Benz leta 1885«, »Prvo
letalo«)
– št. strani: 6
– izbrano besedilo:
a) str. 132 (osrednje besedilo): Kapitalistično gospodarstvo je v zahodni
Evropi in v ZDA v 19. stoletju naglo napredovalo. Novi izumi in znanstve-
ce zlasti pariški delavci. Toda njihovo gibanje je krvavo zatrla buržoazija. V
času, ko se je buržoazija še bojevala s fevdalno reakcijo, se je torej že javljal
tudi nov razredni boj: boj proletariata z buržoazijo.
č) str. 84 (osrednje besedilo): Leta 1866 je prišlo do vojne med Prusijo in
Italijo na eni ter Avstrijo na drugi strani. Vojno je odločila pruska zmaga
nad Avstrijo. Tedaj je Avstrija dokončno izgubila boj za prevlado v Nemči-
ji. Nemška zveza je bila razpuščena. Italija je dobila Benečijo in z njo tudi
Beneško Slovenijo. Hitri vzpon Prusije, ki jo je vodil minister Bismarck, je
pomenil nevarnost za Francijo. Že leta 1870 je prišlo do vojne med Prusi-
jo in Francijo, v kateri je bila Francija premagana. Pruski kralj je bil progla-
šen za nemškega cesarja, pod pruskim vodstvom so se povezale vse nemške
države in državice (izven Avstrije) v novo nemško državo (1871), ki je po-
stala najmočnejša država na evropski celini. Tako je v desetih letih prišlo
do zedinjenja dveh velikih evropskih narodov: nemškega in italijanskega.
V. vsebinski sklop/tema: PREHOD V IMPERIALIZEM
– naslov: /
– akterji: kapitalistično gospodarstvo, Anglija, azijske države, evropske
velesile, Japonska, Angleži, evropsko prebivalstvo, Evropa, domačini, kolo-
nialne sile, evropske in ameriške države, vojska, Rusija, Turčija, meščanske
stranke, delavske stranke, nemška socialno demokratična stranka, evrop-
ske delavske stranke, delavska gibanja
– vrednote: vrste družbenih sprememb (napredovanje kapitalističnega
gospodarstva, vpliv novih izumov in znanstvenih odkritij, vpliv evropskih
velesil v Aziji, naseljevanje, gospodarska in vojaška tekma, upor, uveljavi-
tev parlamentarne vladavine,), vrsta dogodka (prevrat, državni udar, po-
seg vojske, vladni pritisk), vrsta stanja (ohranitev dveh absolutnih monar-
hij, gospodarjenje meščanskih strank v parlamentih, zaostala državna ure-
ditev) liberalne (svobodno izražena volja, volitve, splošna volilna pravica,
večja revolucionarnost) emocionalne (nagel napredek, krutost, (za)gospo-
dariti)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Avto Daimler-Benz leta 1885«, »Prvo
letalo«)
– št. strani: 6
– izbrano besedilo:
a) str. 132 (osrednje besedilo): Kapitalistično gospodarstvo je v zahodni
Evropi in v ZDA v 19. stoletju naglo napredovalo. Novi izumi in znanstve-
