Page 151 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14

pus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ... 

se v učbeniku vse zapisujejo z malo začetnico in njihov smisel je treba raz-
brati iz sobesedila. Pogosteje se ob pojmu Evropa rabita pridevnika ‘zaho-
dni’ (11 pojavitev) in ‘srednji’ (6 pojavitev), ki odražata poleg geografskih
odražata tudi geopolitične rabe. Slednje se običajno pojavljajo kot geopo-
litične regije znotraj Evrope (npr. zahodnoevropske in vzhodnoevropske dr-
žave) ali izven Evrope (npr. zahodnoevropske države in ZDA). Kot poseb-
nost lahko omenimo tudi rabo pridevnika ‚razvitejši‘, ki jo je iz sobesedila
mogoče razumeti kot sinonim za »zahodno« in tudi »srednjo Evropo«.

Akterji

Tabela 13: Pregled akterjev (geopolitični).

GEOPOLITIČNI ŠT. POJAVITEV (92) 100 %
Evropa 9 9,78 %
prebivalstvo Evrope 3 3,26 %
(razvite) zahodnoevropske države 2 2,17 %
Anglija 3 3,26 %
celinska Evropa 1 1,09 %
dežele Sredozemlja 1 1,09 %
države ob Atlantskem oceanu 1 1,09 %
Evropejci 1 1,09 %
Španija 1 1,09 %
Portugalska 1 1,09 %
Nizozemska 1 1,09 %
Francija 5 5,43 %
Amerika 1 1,09 %
evropske države (države v Evropi) 2 2,17 %
evropske sile 2 2,17 %
(carska) Rusija 5 5,43 %
Sveto rimsko cesarstvo 1 1,09 %
Poljska 1 1,09 %
francoska revolucija 1 1,09 %
francoska oblast 1 1,09 %
zmagovite fevdalne države 1 1,09 %
(stare) reakcionarne sile 2 2,17 %
dežele pod turško oblastjo 1 1,09 %
zahodna Evropa 4 4,35 %