Page 140 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 140
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– akterji: angleške kolonije v Severni Ameriki, angleška vlada, izseljen-
ci iz raznih evropskih dežel, pariško prebivalstvo, jakobinci, kralj, skupšči-
na, armada, Napoleon
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (spremembe, novo obdobje,
upor, prihodnost, razvoj), občečloveške vrednote (življenje, resnica, akcija,
humanizem), vrsta stanja (kriza, vrenje, razhajanja, protesti, zaostrovanje),
liberalne vrednote (demokracija, tržna ekonomija, svobodne volitve mogo-
če še kaj), vrsta dogodka (obglavljenje kralja)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»obglavljanje Ludvika XVI.«, »Kari-
katura revolucije«)
– št. strani: 5
– izbrano besedilo:
a) str. 20 (osrednje besedilo): V drugi polovici 18. stoletja so prišle an-
gleške kolonije v Severni Ameriki v spor z angleško vlado. Njihovo prebi-
valstvo so bili izseljenci iz raznih evropskih dežel, zlasti iz Velike Britani-
je in Irske.
b) str. 25–26 (osrednje besedilo): Med pariškim prebivalstvom, ki je tr-
pelo pomanjkanje, so jakobinske ideje dobivale vedno več privržencev. Za-
konodajna skupščina je kralja odstavila in proglasila republiko (22. Sep-
tembra 1792). Očitala je kralju, da je hotel pobegniti in da je veleizdajalec.
Izdali so novo ustavo. Bila je mnogo bolj demokratična, uvedla je splošno
moško volilno pravico. Vso oblast je po ustavi imela skupščina, ki je ime-
novala konvent. Konvent je nato kralja zaradi veleizdaje obsodil na smrt
(1793) in ga dal obglaviti z giljotino, novo pripravo za obglavljanje. Odsta-
vitev in usmrtitev kralja je v fevdalni Evropi močno odjeknila.
c) str. 27 (komentar pod sliko): Karikatura francoske revolucije in stare
Evrope (cesar Jožef II., papež, španski kralj).
č) str. 28 (osrednje besedilo): Jakobinci so preuredili tudi vojsko. /…/ V
novi armadi je mogel vsakdo doseči najvišji vojaški čin, če je bil sposoben.
/…/ Nastala je cela vrsta revolucionarnih pesmi, ki so spremljale vojake v
boju proti fevdalni Evropi. Najbolj priljubljena pesem je bila marseljeza, ki
je dobila ime po bataljonu iz Marseilla, ki jo je prvi pel v Parizu.
d) str. 30 (osrednje besedilo): Vojne proti revoluciji so sedaj prerasle v
vojne proti Napoleonu. V teh vojnah je Napoleon razširil oblast Francije
po velikem delu Evrope od Španije do Rusije.
– akterji: angleške kolonije v Severni Ameriki, angleška vlada, izseljen-
ci iz raznih evropskih dežel, pariško prebivalstvo, jakobinci, kralj, skupšči-
na, armada, Napoleon
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (spremembe, novo obdobje,
upor, prihodnost, razvoj), občečloveške vrednote (življenje, resnica, akcija,
humanizem), vrsta stanja (kriza, vrenje, razhajanja, protesti, zaostrovanje),
liberalne vrednote (demokracija, tržna ekonomija, svobodne volitve mogo-
če še kaj), vrsta dogodka (obglavljenje kralja)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»obglavljanje Ludvika XVI.«, »Kari-
katura revolucije«)
– št. strani: 5
– izbrano besedilo:
a) str. 20 (osrednje besedilo): V drugi polovici 18. stoletja so prišle an-
gleške kolonije v Severni Ameriki v spor z angleško vlado. Njihovo prebi-
valstvo so bili izseljenci iz raznih evropskih dežel, zlasti iz Velike Britani-
je in Irske.
b) str. 25–26 (osrednje besedilo): Med pariškim prebivalstvom, ki je tr-
pelo pomanjkanje, so jakobinske ideje dobivale vedno več privržencev. Za-
konodajna skupščina je kralja odstavila in proglasila republiko (22. Sep-
tembra 1792). Očitala je kralju, da je hotel pobegniti in da je veleizdajalec.
Izdali so novo ustavo. Bila je mnogo bolj demokratična, uvedla je splošno
moško volilno pravico. Vso oblast je po ustavi imela skupščina, ki je ime-
novala konvent. Konvent je nato kralja zaradi veleizdaje obsodil na smrt
(1793) in ga dal obglaviti z giljotino, novo pripravo za obglavljanje. Odsta-
vitev in usmrtitev kralja je v fevdalni Evropi močno odjeknila.
c) str. 27 (komentar pod sliko): Karikatura francoske revolucije in stare
Evrope (cesar Jožef II., papež, španski kralj).
č) str. 28 (osrednje besedilo): Jakobinci so preuredili tudi vojsko. /…/ V
novi armadi je mogel vsakdo doseči najvišji vojaški čin, če je bil sposoben.
/…/ Nastala je cela vrsta revolucionarnih pesmi, ki so spremljale vojake v
boju proti fevdalni Evropi. Najbolj priljubljena pesem je bila marseljeza, ki
je dobila ime po bataljonu iz Marseilla, ki jo je prvi pel v Parizu.
d) str. 30 (osrednje besedilo): Vojne proti revoluciji so sedaj prerasle v
vojne proti Napoleonu. V teh vojnah je Napoleon razširil oblast Francije
po velikem delu Evrope od Španije do Rusije.
