Page 53 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 53
Realpolitika razdeljene Evrope (interpretativni pregled poročanja ...)
zla – med obema blokoma, ohlapno opredeljenima kot Zahod in Vzhod, je
manjše zlo Zahod, saj je večina držav v bloku demokratičnih in v mnogih
med njimi obstaja delavska, socialistična in druga odporniška gibanja, ki
lažje delujejo v pogojih formalne kapitalistične demokracije kot v pogojih
avtoritarnega vzhodnega socializma in ki so objektivni zavezniki Jugosla-
vije v boju za razvoj demokratičnega socializma, medtem ko Vzhod pred-
stavlja avtoritarno družbeno-politično ureditev in zlorabo ter diskreditaci-
jo socializma. Znotraj Zahoda samega pa je manjše zlo »treznost in mir-
nost« »zahodnih sil«, ki si prizadevajo diplomatsko rešiti krizo tako, da
ta ne bi pripeljala do oboroženega spopada, za razliko od Zahodne Nemči-
je, ki zahteva odkrite povračilne ukrepe in okrepitev vojaške navzočnosti
Zahoda na meji med blokoma.
S svojo izbiro stališča, ki mu bodo namenjali največ prostora, Delo in
Dnevnik zavrneta oba eksplicitno agresivna akterja v konfliktu, Zahodno
Nemčijo in Vzhod, in podpirata tistega, ki je vezan na vrednote zmernosti
in zadržanosti,6 tj. preostanek Zahoda. A gre le za taktično, ne pa tudi na-
čelno podporo in zavezništvo, za način poročanja, ki znotraj okvirov para-
digme nevtralnega in dejstvenega poročanja lahko izrazi en aspekt politike
demokratičnega socializma, kritiko hladnovojnega militarizma, saj na Za-
hodu v času začetka gradnje berlinskega zidu ni ničesar politično novega,
nobenega političnega subjekta ne programa, ki bi bil nosilec politike demo-
kratičnega socializma in neuvrščenosti v celoti. Ta politika avgusta 1961
začasno v nekaterih pogledih soglaša s perspektivo Zahoda – prenaglje-
na in agresivna reakcija na zaprtje meje, po kateri kliče Zahodna Nemčija,
lahko pripelje do nevarnosti oboroženega spopada, a medtem ko je Zaho-
du mir kot nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi bistven za ohranjanje sta-
rega, je z jugoslovanske perspektive pomemben kot stanje, v katerem se lah-
ko potencialno razvije novo.
»Zmernejši glasovi v Bonnu« (Delo, 19. 8., 1); »Johnson svetuje Bonnu zadržanost« (Delo,
20. 8., 1).
zla – med obema blokoma, ohlapno opredeljenima kot Zahod in Vzhod, je
manjše zlo Zahod, saj je večina držav v bloku demokratičnih in v mnogih
med njimi obstaja delavska, socialistična in druga odporniška gibanja, ki
lažje delujejo v pogojih formalne kapitalistične demokracije kot v pogojih
avtoritarnega vzhodnega socializma in ki so objektivni zavezniki Jugosla-
vije v boju za razvoj demokratičnega socializma, medtem ko Vzhod pred-
stavlja avtoritarno družbeno-politično ureditev in zlorabo ter diskreditaci-
jo socializma. Znotraj Zahoda samega pa je manjše zlo »treznost in mir-
nost« »zahodnih sil«, ki si prizadevajo diplomatsko rešiti krizo tako, da
ta ne bi pripeljala do oboroženega spopada, za razliko od Zahodne Nemči-
je, ki zahteva odkrite povračilne ukrepe in okrepitev vojaške navzočnosti
Zahoda na meji med blokoma.
S svojo izbiro stališča, ki mu bodo namenjali največ prostora, Delo in
Dnevnik zavrneta oba eksplicitno agresivna akterja v konfliktu, Zahodno
Nemčijo in Vzhod, in podpirata tistega, ki je vezan na vrednote zmernosti
in zadržanosti,6 tj. preostanek Zahoda. A gre le za taktično, ne pa tudi na-
čelno podporo in zavezništvo, za način poročanja, ki znotraj okvirov para-
digme nevtralnega in dejstvenega poročanja lahko izrazi en aspekt politike
demokratičnega socializma, kritiko hladnovojnega militarizma, saj na Za-
hodu v času začetka gradnje berlinskega zidu ni ničesar politično novega,
nobenega političnega subjekta ne programa, ki bi bil nosilec politike demo-
kratičnega socializma in neuvrščenosti v celoti. Ta politika avgusta 1961
začasno v nekaterih pogledih soglaša s perspektivo Zahoda – prenaglje-
na in agresivna reakcija na zaprtje meje, po kateri kliče Zahodna Nemčija,
lahko pripelje do nevarnosti oboroženega spopada, a medtem ko je Zaho-
du mir kot nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi bistven za ohranjanje sta-
rega, je z jugoslovanske perspektive pomemben kot stanje, v katerem se lah-
ko potencialno razvije novo.
»Zmernejši glasovi v Bonnu« (Delo, 19. 8., 1); »Johnson svetuje Bonnu zadržanost« (Delo,
20. 8., 1).
