Page 58 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 58
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
Gaulle). Zelo velika fotografija, ki je nad člankom. Omenjene so rdeče za-
stave študentov. Dodana je tudi manjša fotografija Cohn-Bendita, kar je
tudi edini portret ne uradno političnega individualnega akterja v vsem po-
ročanju v obeh časopisih (ali pa morda tudi znak da je Cohn-Bendit prepo-
znan kot/sprejet med uradno-politične akterje?). Razporeditev poročanja
je: študentski protesti – poročilo o poteku stavke – poročilo o dogajanju v
francoskem parlamentu.
25. 1. »Plima stavk še vedno narašča.« Članek je tokrat na sredini prve
strani, pod člankom slovenski delegaciji, ki je na poti k Titu. O protestih
in drugih dejavnostih študentov in delavcev se prvič poroča skupaj, kot ak-
ter so jim prvič dodani tudi kmetovalci. Vlada je pasivni akter v članku, re-
agira na pobudo zavezništva delavcev, študentov in kmetovalcev. Omenje-
na je tako radikalizacija sindikatov kot omahljivost KPF. Na koncu še opis
najnovejšega spopada med študenti in policijo (v vseh teh opisih so primar-
ni akter študenti, policija pa sekundarni).
26. 5. »Pompidou je opozoril na državljansko vojno.« Poročilo, ki vse-
buje termidorski in militaristični diskurz francoske vlade. Sledi mu dogod-
kovno in kvantitativno poročilo o spopadih med demonstranti in polici-
jo. Značilno je, da Pompidou dogodke tolmači kot zaroto in protidržavno
delovanje – ne gre za manipulacijo, temveč za način delovanje konservativ-
ne ideologije, ki ne more misliti alternative in vidi upor le kot manipulaci-
jo prikritih zlih akterjev. Nevtralen in korekten opis uličnih bojev je v kon-
trastu z navedbo Pompidoujevih rekacij, ki so enostranske in revanšistične
(najprej obtoži »nebrzdane elemente« nasilja, nato pa zahteva odkrito in
nasilno represijo nad njimi v imenu reda in miru).
27. 5. »V Parizu sorazmerno mirno.« Poročilo o odstranjevanju bari-
kad in začetku pogajanj med sindikati in vlado ter o pomanjkanju v Pari-
zu. Mir je predstavljen pozitivno, problematizirane pa so posledice nemi-
rov, ki motijo »normalno življenje«. Razmišljanje o pomenu umiritve raz-
mer za politično rešitev krize proper. Sledi poročanje o dogajanju v uradni
politiko, kjer je ponovno opozorjeno da mladinsko gibanje v revolucionar-
nosti močno prehiteva partijo. Študentske organizacije, in ne partija, so ti-
ste, ki mobilizirajo delavske in kmečke množice v vstajo. Kot glavna anta-
gonistična akterja sta sedaj predstavljena uporni študentje in golistični re-
žim v celoti (partija je tu, posredno, omahljiv del golističnega režima). Si-
tuacija v Franciji je opredeljena kot ali začetek državljanske vojne ali socia-
listične revolucije (v nevtralistični predstavitvi pogleda obeh strani je ujeto
glavno ideološko protislovje zgodovinske situacije).
Gaulle). Zelo velika fotografija, ki je nad člankom. Omenjene so rdeče za-
stave študentov. Dodana je tudi manjša fotografija Cohn-Bendita, kar je
tudi edini portret ne uradno političnega individualnega akterja v vsem po-
ročanju v obeh časopisih (ali pa morda tudi znak da je Cohn-Bendit prepo-
znan kot/sprejet med uradno-politične akterje?). Razporeditev poročanja
je: študentski protesti – poročilo o poteku stavke – poročilo o dogajanju v
francoskem parlamentu.
25. 1. »Plima stavk še vedno narašča.« Članek je tokrat na sredini prve
strani, pod člankom slovenski delegaciji, ki je na poti k Titu. O protestih
in drugih dejavnostih študentov in delavcev se prvič poroča skupaj, kot ak-
ter so jim prvič dodani tudi kmetovalci. Vlada je pasivni akter v članku, re-
agira na pobudo zavezništva delavcev, študentov in kmetovalcev. Omenje-
na je tako radikalizacija sindikatov kot omahljivost KPF. Na koncu še opis
najnovejšega spopada med študenti in policijo (v vseh teh opisih so primar-
ni akter študenti, policija pa sekundarni).
26. 5. »Pompidou je opozoril na državljansko vojno.« Poročilo, ki vse-
buje termidorski in militaristični diskurz francoske vlade. Sledi mu dogod-
kovno in kvantitativno poročilo o spopadih med demonstranti in polici-
jo. Značilno je, da Pompidou dogodke tolmači kot zaroto in protidržavno
delovanje – ne gre za manipulacijo, temveč za način delovanje konservativ-
ne ideologije, ki ne more misliti alternative in vidi upor le kot manipulaci-
jo prikritih zlih akterjev. Nevtralen in korekten opis uličnih bojev je v kon-
trastu z navedbo Pompidoujevih rekacij, ki so enostranske in revanšistične
(najprej obtoži »nebrzdane elemente« nasilja, nato pa zahteva odkrito in
nasilno represijo nad njimi v imenu reda in miru).
27. 5. »V Parizu sorazmerno mirno.« Poročilo o odstranjevanju bari-
kad in začetku pogajanj med sindikati in vlado ter o pomanjkanju v Pari-
zu. Mir je predstavljen pozitivno, problematizirane pa so posledice nemi-
rov, ki motijo »normalno življenje«. Razmišljanje o pomenu umiritve raz-
mer za politično rešitev krize proper. Sledi poročanje o dogajanju v uradni
politiko, kjer je ponovno opozorjeno da mladinsko gibanje v revolucionar-
nosti močno prehiteva partijo. Študentske organizacije, in ne partija, so ti-
ste, ki mobilizirajo delavske in kmečke množice v vstajo. Kot glavna anta-
gonistična akterja sta sedaj predstavljena uporni študentje in golistični re-
žim v celoti (partija je tu, posredno, omahljiv del golističnega režima). Si-
tuacija v Franciji je opredeljena kot ali začetek državljanske vojne ali socia-
listične revolucije (v nevtralistični predstavitvi pogleda obeh strani je ujeto
glavno ideološko protislovje zgodovinske situacije).
