Page 57 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 57
Pariz ’68 v Delu
če in črne zastave in slike Cheja, Maa in Stalina (ta v naslovu, iz razumlji-
vih razlogov, ni omenjen) v sklopu analize protislovja med parlamentarno
politiko, ki jo zagovarja zmerni del študentov, in revolucionarno (»ekstre-
misti«), ki ne pristaja na pogoje in metode parlamentarizma. Omenjena je
možnost padca javne podpore študentom, ko ti s svojo politiko (ki ni eno-
tna) začenjajo presegati horizont reforme univerzitetnega sistema in zahte-
vajo celovito in radikalno spremembo družbe kot celote.
20. 5. »Usodni dnevi za V. republiko.« Ocena stanja v Franciji. Ponov-
no dolg članek na vrhu prve strani. Glavna akterja sta de Gaulle in Pom-
pidou. Prvi odstavek je namenjen stavki, s podatkom o številu stavkajočih
in panogah, v kateri poteka splošna stavka. Kot poglavitna dilema Franci-
je je predstavljena izbira med socialno-profesionalno in politično rešitvijo
krize, kjer profesionalna rešitev pomeni pomiritev protislovij znotraj ob-
stoječega, politična pa temeljno spremembo družbeno-političnega sistema.
Delo je eksplicitno na strani delavcev in podpira drugo rešitev (čeprav ne
z revolucionarno retoriko) ter izraža dvom v vladno sposobnost rešiti kri-
zo in razumeti dejanske interese prebivalstva. Poudarjeno je, da si revoluci-
onarne sile želijo stvari, ki naj bi bile v Jugoslaviji že uresničene – delavsko
samoupravljanje in neposredno demokracijo.
21. 5. »6 milijonov stavkajočih.« Vrh strani, večji naslov od ostalih
člankov, fotografija. Poudarjeno je de Gaullovo omahovanje in izmika-
nje prevzemu odgovornosti. Nato opis stanja med generalno stavko, ki je
obenem problematizacija težav, s katerimi se prebivalci Francije srečujejo v
vsakdanjem življenu, in pohvala učinkovitosti stavke.
22. 5. »Francijo ogroža zastoj.« Od začetka generalne stavke poroča-
nje o Parizu povsem dominira. Glavni akterji: de Gaulle, sindikati in are-
tirani med demonstracijami, ki jim je obljubljena pomilostitev. Struktura
članka je: opis stanja v državi (predvsem na področju prometa in komuni-
kacij), poročilo o Sartrovi diskusiji s študenti, kjer ta omeni samoupravlja-
nje in Jugoslavijo, situacija v uradni politiki in možnost referenduma, sta-
nje na levici in dejavnosti KPF (ta je še zmeraj precej marginalen akter), de-
javnosti sindikatov.
23. 5. »Pompidou, da ali ne – Val stavk se širi.« Zaporedno poročanje o
dogajanju v vrhu politike in med delavci. Glavna uradno politična akterja
sta vlada in opozicija. Na koncu so navedene nove panoge, ki so se pridru-
žile stavki, in stanje na pariških ulicah.
24. 5. »Vsi čakajo na de Gaullov govor.« Poročilo o nadaljevanju de-
monstracij in stavk (akterji – Cohn-Bendit, študentje, delavci, policija, de
če in črne zastave in slike Cheja, Maa in Stalina (ta v naslovu, iz razumlji-
vih razlogov, ni omenjen) v sklopu analize protislovja med parlamentarno
politiko, ki jo zagovarja zmerni del študentov, in revolucionarno (»ekstre-
misti«), ki ne pristaja na pogoje in metode parlamentarizma. Omenjena je
možnost padca javne podpore študentom, ko ti s svojo politiko (ki ni eno-
tna) začenjajo presegati horizont reforme univerzitetnega sistema in zahte-
vajo celovito in radikalno spremembo družbe kot celote.
20. 5. »Usodni dnevi za V. republiko.« Ocena stanja v Franciji. Ponov-
no dolg članek na vrhu prve strani. Glavna akterja sta de Gaulle in Pom-
pidou. Prvi odstavek je namenjen stavki, s podatkom o številu stavkajočih
in panogah, v kateri poteka splošna stavka. Kot poglavitna dilema Franci-
je je predstavljena izbira med socialno-profesionalno in politično rešitvijo
krize, kjer profesionalna rešitev pomeni pomiritev protislovij znotraj ob-
stoječega, politična pa temeljno spremembo družbeno-političnega sistema.
Delo je eksplicitno na strani delavcev in podpira drugo rešitev (čeprav ne
z revolucionarno retoriko) ter izraža dvom v vladno sposobnost rešiti kri-
zo in razumeti dejanske interese prebivalstva. Poudarjeno je, da si revoluci-
onarne sile želijo stvari, ki naj bi bile v Jugoslaviji že uresničene – delavsko
samoupravljanje in neposredno demokracijo.
21. 5. »6 milijonov stavkajočih.« Vrh strani, večji naslov od ostalih
člankov, fotografija. Poudarjeno je de Gaullovo omahovanje in izmika-
nje prevzemu odgovornosti. Nato opis stanja med generalno stavko, ki je
obenem problematizacija težav, s katerimi se prebivalci Francije srečujejo v
vsakdanjem življenu, in pohvala učinkovitosti stavke.
22. 5. »Francijo ogroža zastoj.« Od začetka generalne stavke poroča-
nje o Parizu povsem dominira. Glavni akterji: de Gaulle, sindikati in are-
tirani med demonstracijami, ki jim je obljubljena pomilostitev. Struktura
članka je: opis stanja v državi (predvsem na področju prometa in komuni-
kacij), poročilo o Sartrovi diskusiji s študenti, kjer ta omeni samoupravlja-
nje in Jugoslavijo, situacija v uradni politiki in možnost referenduma, sta-
nje na levici in dejavnosti KPF (ta je še zmeraj precej marginalen akter), de-
javnosti sindikatov.
23. 5. »Pompidou, da ali ne – Val stavk se širi.« Zaporedno poročanje o
dogajanju v vrhu politike in med delavci. Glavna uradno politična akterja
sta vlada in opozicija. Na koncu so navedene nove panoge, ki so se pridru-
žile stavki, in stanje na pariških ulicah.
24. 5. »Vsi čakajo na de Gaullov govor.« Poročilo o nadaljevanju de-
monstracij in stavk (akterji – Cohn-Bendit, študentje, delavci, policija, de
