Page 56 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 56
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
9. 1. »Francoska vlada o vzrokih študentskih demonstracij.« Delo re-
dno dnevno poroča o dogodkih v Parizu, a s krajšimi članki, ki niso več na
vrhu prve strani. Še vedno dominira poročanje o Vietnamu. Tokrat so pr-
vič omenjeni visoki francoski politiki, dominira de Gaulle. Kot vrednota
so navedene sodobne potrebe oziroma potrebe države in časa. Kot akterji,
nasprotni vladi, so navedeni študenti in sindikati. Kvantitativno poročanje
o nasilju je premaknjeno na konec članka.
»Srdit vihar v Latinski četrti.« Prvo poročanje, ki ni na prvi strani.
Daljši komentar dogajanja. Kot akter se pojavi Daniel Cohn-Bendit. In-
ternacionalizacija in evropeizacija študentskih protestov. Kot vzrok pro-
testa so navedene zastarelost francoskega univerzitetnega sistema, repre-
sivne moralne norme in revolucionarnost mladine, ki si želi širše družbe-
ne spremembe kot le reformo univerze. Problematizacija policijskega nasi-
lja (kot kontrarevolucionarne prakse) in analiza razkola v francoski javno-
sti, ki podpira študente, dokler ti protestirajo znotraj okvirov normiranega
liberalnega političnega udejstvovanja, a se ograjuje od levičarskih »skraj-
nežev«. »Študentski problem je postal nacionalni problem« – študentski
upor je predstavljen kot odgovor na družbene probleme, ki niso vezani le
na študentsko populacijo.
12. 5. »Silovit boj v Parizu.« Spektakularnost nasilja spet pribori pari-
škim dogodkom mesto na vrhu prve strani in fotografijo. Za vrh prve stra-
ni Dela sta dovolj »newsworthy« le dva tipa dogodkov – nasilje (vojno ali
policijsko) in državniško srečanje na najvišji ravni, ter le dva tipa fotogra-
fij – množičnega pretepa ali bitke ali srečanja visokih politikov. Podroben
kvantitativen in kronološki opis spopadov med študenti in policijo.
13. 5. »Pariz: prvi plenarni sestanek Sorbonna bo danes spet odprta.«
Skupen velik članek, ki zaseda zgornjo polovico prve strani in je namenjen
dvema pomembnima dogajanjima v Parizu: pogajanjem med ZDA in Vie-
tnamom in študentskim protestom. Kot vladni akter se pojavi Pompidou,
kot vrednoti pa razumevanje in mir.
14. 5. »Splošna stavka v Franciji.« Kot pomemben družbeni akter se
študentom in policiji pridružijo delavci. Podrobno poročilo o splošni stav-
ki in njenem učinku na državo ter vsakdanje življenje državljanov.
17. 5. »Mao in Che na Sorboni.« Sorbona je poslovenjena, ni več fran-
coskega črkovanja kot na začetku poročanja. Daljši članek na vrhu prve
strani, ki se ukvarja z več tekočimi dogajanji v zvezi s študentskimi protesti.
Navedena je zasedba gledališča Odeon in zahteve revolucionarnih študen-
tov. Velika pozornost je posvečena revolucionarnim simbolom, kot so rde-
9. 1. »Francoska vlada o vzrokih študentskih demonstracij.« Delo re-
dno dnevno poroča o dogodkih v Parizu, a s krajšimi članki, ki niso več na
vrhu prve strani. Še vedno dominira poročanje o Vietnamu. Tokrat so pr-
vič omenjeni visoki francoski politiki, dominira de Gaulle. Kot vrednota
so navedene sodobne potrebe oziroma potrebe države in časa. Kot akterji,
nasprotni vladi, so navedeni študenti in sindikati. Kvantitativno poročanje
o nasilju je premaknjeno na konec članka.
»Srdit vihar v Latinski četrti.« Prvo poročanje, ki ni na prvi strani.
Daljši komentar dogajanja. Kot akter se pojavi Daniel Cohn-Bendit. In-
ternacionalizacija in evropeizacija študentskih protestov. Kot vzrok pro-
testa so navedene zastarelost francoskega univerzitetnega sistema, repre-
sivne moralne norme in revolucionarnost mladine, ki si želi širše družbe-
ne spremembe kot le reformo univerze. Problematizacija policijskega nasi-
lja (kot kontrarevolucionarne prakse) in analiza razkola v francoski javno-
sti, ki podpira študente, dokler ti protestirajo znotraj okvirov normiranega
liberalnega političnega udejstvovanja, a se ograjuje od levičarskih »skraj-
nežev«. »Študentski problem je postal nacionalni problem« – študentski
upor je predstavljen kot odgovor na družbene probleme, ki niso vezani le
na študentsko populacijo.
12. 5. »Silovit boj v Parizu.« Spektakularnost nasilja spet pribori pari-
škim dogodkom mesto na vrhu prve strani in fotografijo. Za vrh prve stra-
ni Dela sta dovolj »newsworthy« le dva tipa dogodkov – nasilje (vojno ali
policijsko) in državniško srečanje na najvišji ravni, ter le dva tipa fotogra-
fij – množičnega pretepa ali bitke ali srečanja visokih politikov. Podroben
kvantitativen in kronološki opis spopadov med študenti in policijo.
13. 5. »Pariz: prvi plenarni sestanek Sorbonna bo danes spet odprta.«
Skupen velik članek, ki zaseda zgornjo polovico prve strani in je namenjen
dvema pomembnima dogajanjima v Parizu: pogajanjem med ZDA in Vie-
tnamom in študentskim protestom. Kot vladni akter se pojavi Pompidou,
kot vrednoti pa razumevanje in mir.
14. 5. »Splošna stavka v Franciji.« Kot pomemben družbeni akter se
študentom in policiji pridružijo delavci. Podrobno poročilo o splošni stav-
ki in njenem učinku na državo ter vsakdanje življenje državljanov.
17. 5. »Mao in Che na Sorboni.« Sorbona je poslovenjena, ni več fran-
coskega črkovanja kot na začetku poročanja. Daljši članek na vrhu prve
strani, ki se ukvarja z več tekočimi dogajanji v zvezi s študentskimi protesti.
Navedena je zasedba gledališča Odeon in zahteve revolucionarnih študen-
tov. Velika pozornost je posvečena revolucionarnim simbolom, kot so rde-
