Page 41 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 41
Berlin ’61 v Delu in Dnevniku
»Pokazali smo svojo moč.« Članek je povzetek govora predsednika dr-
žavnega sveta NDR Ulbrichta. Pojavijo se vse značilne vrednote: mir in an-
timilitarizem, zahodnoberlinska in zahodnonemška oblast pa sta označeni
kot revanšistični. Dve novi vrednoti sta socializem in mirna koeksistenca.
»ZSSR zavrača zahodni protest.« Končno se začnejo pojavljati članki,
ki so v celoti namenjeni vzhodni perspektivi. Prva stran 20.8. je »uravno-
težena« – dva članka prinašata perspektivo Zahoda, dva Vzhoda, prostor-
sko so približno izenačeni. Vlada ZSSR se poziva na vrednoto učinkovite-
ga nadzora in obtožuje zahodne sile rovarjenja, diverzij, špijonaže in pro-
vokacij. Normalnost in miroljubnost sta postavljeni kot nasprotje agresiv-
nosti in militarizmu. Še ena pomembna vrednota je samostojnost (države).
»Zahod bo predlagal Moskvi pogajanja.« Morda SZ nastopa več kot
akter in vir ker se aktivneje vključuje v reševanje berlinske krize (tj. gre za
objektivistični proporcionalizem, kjer se več poroča o bolj aktivnih akter-
jih ob podmeni, da so relevatni akterji le visoki politiki svetovnih velesil)?
21. 8. »Okrepitev ameriške garnizije.« Samo en članek, v celoti posve-
čen zahodnemu pogledu. Američani povečujejo svojo vojaško prisotnost
v zahodnem Berlinu, ZRN pa povečuje investicije da bi nadomestila iz-
pad vzhodnoberlinskih delavcev. Na koncu je komentar situacije angleške-
ga tiska.
Dnevnik
Dnevnik je naravnan zelo »popularno«, veliko prostora je namenjeno
ugankam, povestim v nadaljevanjih, lokalnim novicam, poljudni znanosti,
zanimivostim, ljudskemu humorju (rubrika N. N., ki je ostala do danes) in
eksotičnim reportažam (predvsem iz neuvrščenih, pretežno afriških, dr-
žav). Resne novice (»hard news«) so le na prvi in zadnji strani. Veliko je fo-
tografij, vsaka prva stran ima eno veliko fotografijo, ki spremlja glavno no-
vico dneva. V prvem tednu po začetku ‚berlinske krize‘ so na prvi strani tri-
je ali štirje »news items«, od katerih je vsaj eden namenjen dogajanju v Ber-
linu. O Berlinu se poroča le na prvi in zadnji strani (kjer so ponavadi nada-
ljevanja člankov s prve strani), sestava popularnih strani je ostala nespreme-
njena – razen 17. 8., ko je na tretji strani daljše poročilo o stanju v Berlinu,
kar je edina izjema oziroma edini članek o Berlinu v notranjosti Dnevnika.
Članki so kratki, imajo veliko manj teksta, a veliko večje naslove kot članki
v Delu in tudi znotraj Dnevnika v primerjavi s članki o drugih temah. Tema
je tako tipografsko skontruirana kot udarna in pomembna.
14. 8. »Zaprta meja Vzhod Zahod.« Kratko poročilo o zaprtju meje.
Akterji so Berlin, notranji minister NDR (ki je dal ukaz), prebivalci vzho-
»Pokazali smo svojo moč.« Članek je povzetek govora predsednika dr-
žavnega sveta NDR Ulbrichta. Pojavijo se vse značilne vrednote: mir in an-
timilitarizem, zahodnoberlinska in zahodnonemška oblast pa sta označeni
kot revanšistični. Dve novi vrednoti sta socializem in mirna koeksistenca.
»ZSSR zavrača zahodni protest.« Končno se začnejo pojavljati članki,
ki so v celoti namenjeni vzhodni perspektivi. Prva stran 20.8. je »uravno-
težena« – dva članka prinašata perspektivo Zahoda, dva Vzhoda, prostor-
sko so približno izenačeni. Vlada ZSSR se poziva na vrednoto učinkovite-
ga nadzora in obtožuje zahodne sile rovarjenja, diverzij, špijonaže in pro-
vokacij. Normalnost in miroljubnost sta postavljeni kot nasprotje agresiv-
nosti in militarizmu. Še ena pomembna vrednota je samostojnost (države).
»Zahod bo predlagal Moskvi pogajanja.« Morda SZ nastopa več kot
akter in vir ker se aktivneje vključuje v reševanje berlinske krize (tj. gre za
objektivistični proporcionalizem, kjer se več poroča o bolj aktivnih akter-
jih ob podmeni, da so relevatni akterji le visoki politiki svetovnih velesil)?
21. 8. »Okrepitev ameriške garnizije.« Samo en članek, v celoti posve-
čen zahodnemu pogledu. Američani povečujejo svojo vojaško prisotnost
v zahodnem Berlinu, ZRN pa povečuje investicije da bi nadomestila iz-
pad vzhodnoberlinskih delavcev. Na koncu je komentar situacije angleške-
ga tiska.
Dnevnik
Dnevnik je naravnan zelo »popularno«, veliko prostora je namenjeno
ugankam, povestim v nadaljevanjih, lokalnim novicam, poljudni znanosti,
zanimivostim, ljudskemu humorju (rubrika N. N., ki je ostala do danes) in
eksotičnim reportažam (predvsem iz neuvrščenih, pretežno afriških, dr-
žav). Resne novice (»hard news«) so le na prvi in zadnji strani. Veliko je fo-
tografij, vsaka prva stran ima eno veliko fotografijo, ki spremlja glavno no-
vico dneva. V prvem tednu po začetku ‚berlinske krize‘ so na prvi strani tri-
je ali štirje »news items«, od katerih je vsaj eden namenjen dogajanju v Ber-
linu. O Berlinu se poroča le na prvi in zadnji strani (kjer so ponavadi nada-
ljevanja člankov s prve strani), sestava popularnih strani je ostala nespreme-
njena – razen 17. 8., ko je na tretji strani daljše poročilo o stanju v Berlinu,
kar je edina izjema oziroma edini članek o Berlinu v notranjosti Dnevnika.
Članki so kratki, imajo veliko manj teksta, a veliko večje naslove kot članki
v Delu in tudi znotraj Dnevnika v primerjavi s članki o drugih temah. Tema
je tako tipografsko skontruirana kot udarna in pomembna.
14. 8. »Zaprta meja Vzhod Zahod.« Kratko poročilo o zaprtju meje.
Akterji so Berlin, notranji minister NDR (ki je dal ukaz), prebivalci vzho-
