Page 211 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 211
turno polje,
novinarsko polje,
avtonomija,
privatizacija in
»fleksibilizacija«
Bourdiejeva koncepta polja in simbolnega kapitala sta bila v času svo-
jega nastanka pomembna dopolnitev klasičnih kritičnih teorij mno-
žičnih medijev in marksistične teorije ideologije, saj sta lahko pojasnila
specifiko novinarskega polja brez enostavne in prehitre redukcije novinar-
ske prakse na prenašanje vladajoče ideologije. Prav tako je koncept novi-
narskega polja lahko pojasnil družbeno specifiko novinarskega habitusa in
pravila delovanja novinarske prakse, ki so (bila) relativno avtonomna od,
čeprav povezana s splošno socio-ekonomsko situacijo. Osnovna teza po-
glavja je, da v času splošnih in velikih socio-ekonomskih sprememb (ten-
denca po privatizaciji nekdaj javnih institucij, komercializaciji njihovega
delovanja in merjenju njihove kvalitete in uspešnosti po ekonomskih kri-
terijih) in krhanju nekdaj močnega javnega sektorja, kamor so spadale tudi
večje medijske institucije, potrebno posodobiti tudi teorijo (relativno avto-
nomnega) novinarskega polja – in da je zato, na prvi pogled paradoksno,
lahko koristna ravno klasična marksistična teorija, saj sodobne spremem-
be novinarskega polja peljejo ravno v vse večjo proletarizacijo novinarjev in
novinark ter v zaostrovanje razrednih nasprotij znotraj polja.
Bourdieujeva teorija kulturnega in novinarskega polja
Bourdieujeva teorija novinarskega polja izvira iz splošne teorije kultur-
nega polja, ki jo Bourdieu razvije v Polju kulturne produkcije.1 Teorijo kul-
turnega polja lahko beremo kot pomembno dopolnitev predhodnih (pred-
vsem marksističnih) kritičnih družbenih teorij in kot kritičen odgovor na
postmodernistične družbene teorije, ki so v Franciji in drugod od konca
Pierre Bourdieu, The Field of Cultural Production, New York 1993.
novinarsko polje,
avtonomija,
privatizacija in
»fleksibilizacija«
Bourdiejeva koncepta polja in simbolnega kapitala sta bila v času svo-
jega nastanka pomembna dopolnitev klasičnih kritičnih teorij mno-
žičnih medijev in marksistične teorije ideologije, saj sta lahko pojasnila
specifiko novinarskega polja brez enostavne in prehitre redukcije novinar-
ske prakse na prenašanje vladajoče ideologije. Prav tako je koncept novi-
narskega polja lahko pojasnil družbeno specifiko novinarskega habitusa in
pravila delovanja novinarske prakse, ki so (bila) relativno avtonomna od,
čeprav povezana s splošno socio-ekonomsko situacijo. Osnovna teza po-
glavja je, da v času splošnih in velikih socio-ekonomskih sprememb (ten-
denca po privatizaciji nekdaj javnih institucij, komercializaciji njihovega
delovanja in merjenju njihove kvalitete in uspešnosti po ekonomskih kri-
terijih) in krhanju nekdaj močnega javnega sektorja, kamor so spadale tudi
večje medijske institucije, potrebno posodobiti tudi teorijo (relativno avto-
nomnega) novinarskega polja – in da je zato, na prvi pogled paradoksno,
lahko koristna ravno klasična marksistična teorija, saj sodobne spremem-
be novinarskega polja peljejo ravno v vse večjo proletarizacijo novinarjev in
novinark ter v zaostrovanje razrednih nasprotij znotraj polja.
Bourdieujeva teorija kulturnega in novinarskega polja
Bourdieujeva teorija novinarskega polja izvira iz splošne teorije kultur-
nega polja, ki jo Bourdieu razvije v Polju kulturne produkcije.1 Teorijo kul-
turnega polja lahko beremo kot pomembno dopolnitev predhodnih (pred-
vsem marksističnih) kritičnih družbenih teorij in kot kritičen odgovor na
postmodernistične družbene teorije, ki so v Franciji in drugod od konca
Pierre Bourdieu, The Field of Cultural Production, New York 1993.
