Page 12 - Primož Krašovec in Igor Ž. Žagar, Evropa med socializmom in neoliberalizmom, Evropa v slovenskih medijih, Dissertationes 12
P. 12
Evropa med socializmom in neoliberalizmom
je ni imela velikega pomena, zato smo izbrali en resnejši – Delo – in en po-
pularnejši – Dnevnik – časopis) teden dni po posameznem dogodku.
Gre za t. i. »one week rule«, saj se pri analizi medijskega poročanja o
prelomnih dogodkih to v enem tednu zadostno tematsko in reprezenta-
cijsko artikulira, da predstavlja reprezentativen material za analizo. Zbran
material smo nato analizirali kvantitativno (merjenje prostora, namenje-
nega posameznim temam in akterjem, katere podteme imajo večje naslo-
ve in fotografije, kakšno je prostorsko razmerje med glavnim dogodkom in
ostalimi dogodki, o katerih časopisi istočasno poročajo, ali se v času poro-
čanja o izbranem dogodku pojavijo kakšni novi tipografski in prostorsko-
distribucijski postopki v analiziranih medijih) in kvalitativno (kateri ak-
terji in podteme se pojavljajo v poročanju in dogodku, kako so lingistič-
no in diskurzivno reprezentirani, kdo ima večjo veljavo pri interpretaci-
ji dogodkov in kako je ta diskurzivno skonstruirana2 ter osnovne ugotovi-
tve uredili v raziskovalna poročila, ki so bili podlaga posameznim poglav-
jem v tej monografiji.
Prvi del monografije sestavljajo zbrana raziskovalna poročila, ki jim je na
koncu dodan še kvantitativni del o pomembnih akterjih in vrednotah ter
omembe Evrope v analiziranih časopisnih besedilih. Drugi del monografi-
je je sestavljen iz nekaj spisov, ki so nastali neposredno iz raziskovalnih po-
ročil oziroma se neposredno nanašajo na raziskavo, zadnji, tretji del mono-
grafije pa so spisi, ki se na raziskavo nanašajo posredno (brez raziskave jih
ne bi bilo, a niso povsem tematsko in konceptualno vezani nanjo).
Rudolf de Cillia, Karin Liebhart, Martin Reisigl in Ruth Wodak (ur.), The Discursive Con-
struction of National Identity, Edinburgh 2003, 36–42.
je ni imela velikega pomena, zato smo izbrali en resnejši – Delo – in en po-
pularnejši – Dnevnik – časopis) teden dni po posameznem dogodku.
Gre za t. i. »one week rule«, saj se pri analizi medijskega poročanja o
prelomnih dogodkih to v enem tednu zadostno tematsko in reprezenta-
cijsko artikulira, da predstavlja reprezentativen material za analizo. Zbran
material smo nato analizirali kvantitativno (merjenje prostora, namenje-
nega posameznim temam in akterjem, katere podteme imajo večje naslo-
ve in fotografije, kakšno je prostorsko razmerje med glavnim dogodkom in
ostalimi dogodki, o katerih časopisi istočasno poročajo, ali se v času poro-
čanja o izbranem dogodku pojavijo kakšni novi tipografski in prostorsko-
distribucijski postopki v analiziranih medijih) in kvalitativno (kateri ak-
terji in podteme se pojavljajo v poročanju in dogodku, kako so lingistič-
no in diskurzivno reprezentirani, kdo ima večjo veljavo pri interpretaci-
ji dogodkov in kako je ta diskurzivno skonstruirana2 ter osnovne ugotovi-
tve uredili v raziskovalna poročila, ki so bili podlaga posameznim poglav-
jem v tej monografiji.
Prvi del monografije sestavljajo zbrana raziskovalna poročila, ki jim je na
koncu dodan še kvantitativni del o pomembnih akterjih in vrednotah ter
omembe Evrope v analiziranih časopisnih besedilih. Drugi del monografi-
je je sestavljen iz nekaj spisov, ki so nastali neposredno iz raziskovalnih po-
ročil oziroma se neposredno nanašajo na raziskavo, zadnji, tretji del mono-
grafije pa so spisi, ki se na raziskavo nanašajo posredno (brez raziskave jih
ne bi bilo, a niso povsem tematsko in konceptualno vezani nanjo).
Rudolf de Cillia, Karin Liebhart, Martin Reisigl in Ruth Wodak (ur.), The Discursive Con-
struction of National Identity, Edinburgh 2003, 36–42.
